sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "fishbein in ajzen".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Fishbein in Ajzen menita, da so ljudje navadno razumni in na predvidljiv način uporabljajo razpoložljivo informacijo.
Fishbein in Ajzen ( 1980 ) pa pravita tudi , da se vsi drugi možni dejavniki , ki vplivajo na spremembo stališč in vedenja , vključujejo posredno .
Fishbein in Ajzen ( 1980 ) pravita , da je namera ljudi odvisna od stališča človeka in njegovih domnev o pričakovanjih drugih ljudi .
Fishbein in Ajzen (1975) pravita, da je odnos večdimenzionalen konstrukt s kognitivno, afektivno in vedenjsko komponento.
Fishbein in Ajzen (1975, str. 288) opredeljujeta vedenjsko namero kot "posameznikovo subjektivno verjetnost, da bo izvedel neko vedenje".
Fishbein in Ajzen (1980) tako na primer trdita, da se ljudje običajno vedejo racionalno, sistematično.
Fishbein in Ajzen ter model razmerja med stališči in vedenjem .
IVM (Fishbein in Ajzen, 2010) poudarja, da so vedenjske namere ključni napovedovalec dejanskega vedenja, saj predstavljajo neposredno pripravljenost posameznika, da določeno vedenje izvede.
Vzporedno na dejansko vedenje preko vedenjskih namer vplivajo normativna prepričanja in motivacija za sodelovanje, ki vodi v subjektivne norme (Fishbein in Ajzen 1975).
Močnejša vedenjska namera povečuje posameznikov trud za vedenje in s tem tudi verjetnost, da bo to vedenje dejansko izvedeno (Fishbein in Ajzen, 1975).
IVM (Fishbein in Ajzen, 2010) zaznani nadzor opredeljuje kot posameznikovo prepričanje, da ima dovolj znanja, virov in sposobnosti za izvedbo določenega vedenja.
V doktorski disertaciji se bomo osredotočali zlasti na ocenjevalno oz. evaluativno dimenzijo , ki je podlaga za nadaljnje vedenje ( Fishbein in Ajzen 1975 ) .
Dodatna težava nadzora nad podatki je, kot že omenjeno, tudi odnos med stališči oz. namerami in dejanskim obnašanjem (Fishbein in Ajzen, 1975).
Emotivna komponenta se nanaša na posameznikovo vrednotenje in občutke do nekega predmeta, osebe, problema oziroma vprašanja ali dogodka (Fishbein in Ajzen 1975, str. 12).
Fishbein in Ajzen (1975, str. 216) v povezavi s tem pravita tako: "Stališče predstavlja porabnikov splošni občutek naklonjenosti ali nenaklonjenosti proti določenemu stimulativnemu objektu...
Stopnje specifičnosti cilja, situacije in časovne dimenzije je relativno enostavno prepoznati, medtem ko vedenjska dimenzija predstavlja večjo težavo (Fishbein in Ajzen, 1975, str. 292).
Vedenjska namera je funkcija stališča posameznika do same spremembe vedenja ter normativnega vpliva okolja (socialnega pritiska okolice) (Fishbein in Ajzen 1975).
Teorija razumske akcije (Fishbein in Ajzen, 1977) razlaga razmerje med stališči in drugimi spremenljivkami, kot so človekove subjektivne norme in ravnanje.
Ugotovitev je skladna z izhodišči integrativne vedenjske teorije (Fishbein in Ajzen, 2010), ki nakupno namero opredeljuje kot neposredni napovedovalec vedenja.
Medtem ko so subjektivne norme funkcija posameznikovih normativnih prepričanj (nbi) in njegove motivacije za podrejanje (mci) (Fishbein in Ajzen 1981).