Verplanken ( Silvera in drugi 2008 , 25 ) je postavil model , katerega osrednja trditev je , da impulzivno nakupovanje služi kot sredstvo reduciranja negativnih čustev .

Verplanken in Holland ( 2002 ) sta v svoji študiji z aktivacijskimi eksperimenti pokazala , da aktiviranje vrednot povzroča vedenje .

Verplanken in Holland (2002) sta v svoji študiji z aktivacijskimi eksperimenti pokazala, da aktiviranje vrednot povzroča vedenje.

Vzrok za tovrstno vedenje tako ne leži v spolu , temveč predvsem v osebnosti posameznika ( Verplanken et al. , 2005 , str. 430 ) .

Verplanken in Aarts (1999, 104) opišeta navade kot naučena zaporedna dejanja, ki so postala samodejen odgovor na specifične znake.

Tudi Verplanken in Tangelder (2011) pravita, da nenehno negativno razmišljanje o svojem videzu prispeva k splošnemu nezadovoljstvu in vzbudi občutke nizke lastne vrednosti.

Na tem področju pa ni bilo izpeljanih veliko raziskav, ki bi to potrdile (Verplanken in drugi 1997, 541).

Podobne ugotovitve sta povzela tudi Verplanken in Herabadi (2001) v 1. študiji, kjer ugotavljata, da ženske izkazujejo večjo nagnjenost k impulzivnemu nakupovanju kot moški.

Podobni strategiji sta časovno omejene ponudbe in oglaševanje ne polne cene izdelka, ki se razkrije ob koncu nakupnega procesa (Verplanken & Sato, 2011).

Na splošno lahko rečemo , da različni začasni motivi ( kot na primer lastno nagrajevanje , lasten občutek udobja ) spodbujajo impulziven nakup ( Verplanken in Herabadi , 2001 : 81 ) .

Na splošno lahko rečemo, da različni začasni motivi (kot na primer lastno nagrajevanje, lasten občutek udobja) spodbujajo impulziven nakup (Verplanken in Herabadi, 2001: 81).

Raziskave na področju trajnostne potrošnje potrjujejo, da je močnejša trajnostna nakupna namera močno povezana s trajnostnim vedenjem (Verplanken in Aarts, 1999).

Raziskave namreč opozarjajo, da se pri ponavljajočem se vedenju oblikujejo navade, ki potekajo z manj zavestne samoregulacije (Verplanken in Wood, 2006).

Čustveni in miselni odzivi , ki spremljajo impulzivno nakupno vedenje , se lahko pojavijo pred , med ali po nakupu ( Verplanken in Herabadi , 2001 : 72 ) .

Čustveni in miselni odzivi, ki spremljajo impulzivno nakupno vedenje, se lahko pojavijo pred, med ali po nakupu (Verplanken in Herabadi, 2001: 72).

Kljub temu je impulzivno vedenje preučevano kot temeljna značilnost porabnikov, ki je razmeroma predvidljiva (Verplanken in Herabadi, 2001).

Verplanken, Aarts in Knippenberg so udeležencem študije predstavili situacije, v katerih lahko izberejo kolo.

Verplanken in Herabadijeva ( 2001 , S73 ) pa jo označita kot eno izmed osnovnih človekovih lastnosti , ki je relativno stabilna .

Psihologi impulzivnost obravnavajo kot eno izmed osnovnih človekovih lastnosti , ki je relativno stabilna ( Verplanken in Herabadi , 2001 : 73 ) .