Te površinske komponente, ki v mikroorganizmih vključujejo komponente flagel, pilijev ali zunanje membrane, so glavne tarče za odziv gostiteljevih protiteles.

Stroga regulacija rotacije in funkcionalnosti flagel je pozneje ključnega pomena za optimalno tvorbo biofilma.

Prvi korak nastanka biofilma je začetno prilepljanje celic na površino z uporabo pilov, flagel ali elektrostatskih interakcij.

Pri nekaterih bakterijskih vrstah temperatura vpliva na število flagel in fimbrij, ki so pomembne pri začetnem pritrjevanju mikrobov na površino.

PrfA je pomemben virulenčni dejavnik in regulator biosinteze flagel.

Poleg tega je vloga flagel zelo pomembna tudi za preživetje bakterij v različnih ekoloških nišah v prebavnem traktu.

Po zaužitju bakterij se te s pomočjo flagel premaknejo preko intestinalnega mukusa in se delijo v ileumu in kolonu.

Med proteini, ki bi naj tudi vplival na adhezijo, je flagel.

Med naj bi deloval zaviralno na izražanje genov, ki omogočajo nastanek flagel.

Lahko ima kapsulo ali je brez nje, običajno je gibljiva zaradi prisotnosti peritrihnih flagel.

Ko se bakterija nekontrolirano premika, pa se snop flagel razcepi in flagelni motor se vrti v smeri urinega kazalca.

Kinetosomi so prisotni na bazi * cilij ( migetalk ) in flagel ( bičkov ) ter so nujno potrebni za njihov nastanek .

Iz danih rezultatov lahko posredno sklepamo, da flagel ne sodeluje pri tvorbi biofilmov.

Ima en sam flagel, ki ji pomaga pri premikanju v okolju in omogoča iskanje primernega mesta za kolonizacijo.

Gibljivost bakterij s pomočjo flagel ali kemotakse je pomemben virulentni dejavnik.

Flagel ali biček je kompleksna proteinska struktura, ki je zasidrana v bakterijski membrani.

Celice so večinoma obdane s strukturami, podobnimi pilijem, flagel nimajo.

Celice so gibljive z značilnim vijačnim gibanjem s pomočjo flagel na enem ali na obeh koncih celice .

Drsenje med sosednjimi mikrotubulami v notranjosti aksonema povzroči gibljivost cilij in flagel .