Ob zidu časa zob nestrpno gloje,
Ali v njej gloje skrb za sinom, za Tilnom,
kaplje, ne gloje v glavi do poslednje misli. Kdor je
Ali v njej gloje
Drugi pa gloje kosti.
poznalo, da jo gloje nekaj ob srcu. Tista rdeča,
To bi moralo zadostovati ampak črviček dvoma gloje zaradi tistega vznesenega Oj prav čutim da je brez
in jim vpričo Cilke povedal o skrbi, ki gloje v dekletu,
„ Naj čakajo naj čakajo ob osmih bomo pričeli pristavi počasi ter gloje perutnico
Mati je poznala črva, ki jo gloje, in v srce
Tiho se je zaprl grob mrtveci se ne vračajo komaj spomin še gloje srcu
rediteljeve besede, ko mi je govoril: „Dekle, varuj se one bolezni, ki se, kakor senca prikrade v srce, ki gloje
in v srcu gloje skrb za sina, ki je v smrtni
razen glo gloja normalni ljudje vemo da si lahko z papirjem včasih sam rit obrišeš...
Pečenka ti diši, ali je prekajena in že vsa osmojena ta pečenka, ki jo gloje nadučitelj. Fej!