sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "gruban verčič in zavrl".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Gruban , Verčič in Zavrl ( 1997 : 99 ) definirajo socializacijo kot » proces včlanjevanja posameznika v organizacijo , osmišljanje njegovega mesta v njej in razumevanja načinov njenega delovanja « .
Gruban, Verčič in Zavrl (1997, 34) pravijo, da imajo dobri vodje socializirano vrsto moči, torej imajo sposobnosti, da s podrejenimi ustvarijo varen odnos.
Gruban, Verčič in Zavrl (1997, str. 41) so tiste skupine ljudi, ki (lahko) s svojim delovanjem vplivajo na podjetje, poimenovali deležniki.
Gruban , Verčič in Zavrl ( 1994 : 13 ) to poimenujejo » socialistična varianta odnosov z javnostmi « , ki se je imenovala stiki z javnostjo .
Gruban, Verčič in Zavrl (1994: 13) to poimenujejo "socialistična varianta odnosov z javnostmi", ki se je imenovala stiki z javnostjo.
Gruban , Verčič in Zavrl ( 1997 , 13 ) pa ugled organizacije definirajo kot razliko med tržno in knjigovodsko vrednostjo le-te .
Gruban, Verčič in Zavrl (1997, str. 139) ugotavljajo, da so časopisi za zaposlene pogosto formalno orodje komuniciranja v organizacijah.
Po eni strani razlagajo informacije , ki izhajajo iz formalnega komuniciranja , po drugi strani pa sproščajo čustveno napetost ljudi ( Gruban , Verčič in Zavrl , 1997 ) .
Vloga najvišjega vodstva ( Gruban , Verčič in Zavrl , 1997 : 93 ) v organizaciji je predvsem osmišljanje , osveščanje in spodbujanje zaposlenih pri doseganju namenov in ciljev organizacije .
Vloga najvišjega vodstva (Gruban, Verčič in Zavrl, 1997: 93) v organizaciji je predvsem osmišljanje, osveščanje in spodbujanje zaposlenih pri doseganju namenov in ciljev organizacije.
Vendar tehniki nimajo potrebnih znanj in sposobnosti za načrtovanje , upravljanje in ocenjevanje strategij in programov odnosov z javnostmi ( Gruban , Verčič in Zavrl 1997 , 82 ) .
Podobno Gruban , Verčič in Zavrl ( 1997 ) razlikujejo med zadovoljstvom z delom , ki ga zaposleni opravljajo , in zadovoljstvom z organizacijo , v kateri delajo .
Prav tako kot druge dejavnosti , organizacije izvajajo odnose z javnostmi deloma same , delno pa jih kupujejo na trgu ( Gruban , Verčič in Zavrl 1997 , 29 ) .
Gruban , Verčič in Zavrl ( 1997 c , 99 ) orodja internega komuniciranja delijo v organizirana ( formalna ) in neorganizirana ( neformalna ) .
Osnova za izraz je v angleščini po Gruban , Verčič in Zavrl ( 1997 ) starinski izrazi za delničarja , ki ima v organizaciji lastniški delež .
Nenazadnje pa so za organizacijo ključnega pomena tudi odnosi z javnostmi kot so potrošniki , uporabniki , trgovci in konkurenti ( Gruban , Verčič in Zavrl 1997 , 118 ) .
Gruban , Verčič in Zavrl ( 1997 ) trdijo , da imajo različne kategorije zaposlenih različna pričakovanja do organizacije .
Podobno ugotavljajo tudi Gruban , Verčič in Zavrl ( 1997 : 11 ) , bistvo odnosov z javnostmi namreč opredeljujejo znotraj odločanja , kot njihovo osnovno orodje pa komuniciranje .
Kot krizno upravljanje odnosov z javnostmi razumemo : krizno planiranje , krizno upravljanje in pokrizno upravljanje odnosov z javnostmi ( Gruban , Verčič in Zavrl , 1997 : 75 ) .
Pomembno je tudi vedeti , da v organizaciji sočasno potekata dve vrsti komunikacij , formalna in neformalna , poudarjajo Gruban , Verčič in Zavrl ( 1997 ) .