Grönroos verjame, da je "kako" (vedenje natakarja v restavraciji, bančnega uslužbenca, predstavnika turistične agencije, šoferja avtobusa, učitelja) ključen za zaznavanje kakovosti storitve.

Grönroos v nadaljevanju ugotavlja, da dilemo o pravilnosti transakcijskega trženja ali trženja na podlagi odnosov lahko razrešimo s pomočjo "strateško-trženjskega kontinuuma".

Grönroos tako opozarja, da so posamezni izdelki ali storitve kakovostni le, če tudi kupci zaznavajo, da so kakovostni.

Grönroos tako dovolj holistično konceptualizira področje notranjega trženja, pri čemer mu res ne gre očitati pomanjkljivega omenjanja sodelovanja med t. i.

Grönroos pri tem poudarja vzpostavitev oz. grajenje skrbno pripravljenih, nadgrajenih ter lahko dostopnih in berljivih baz podatkov o porabnikih.

Grönroos predlaga marketinške odnose kot novo marketinško paradigmo.

Grönroos pravi, da sama motivacija ni dovolj za uspešnejše delo zaposlenih, ampak morajo biti ti tudi tržno usmerjeni.

Grönroos pravi, da je zaradi zakoreninjenosti transakcijsko usmerjene marketinške prakse, ki temelji na marketinškem spletu, prehod k usmerjenosti k odnosom kompleksen.

Grönroos pravi, da je nastop zaposlenih del storitve, je pomembna iztočnica, ki jo gost uporabi za celostno oceno hotela.

Grönroos omenja, da nova marketinška logika, ki jo predstavlja definicija upravljanja obljub, ponuja zapletena vodila za organiziranje, načrtovanje in izvajanje marketinga.

Grönroos navaja primer negativne dodane vrednosti, ko dobro osnovno vrednosti stroja lahko uniči netočna dobava, pomanjkanje informacij, reklamacije ali slabo upravljanje.

Grönroos nato predstavi osnovo za marketinga - koncept obljube (angl. promise concept).

Grönroos nadaljuje, da je trženje na podlagi odnosov posledica niza procesov interakcij, komunikacije, dialoga in vrednot.

Grönroos definira zaznano kakovost kot povezavo med storitvijo, ki jo naročnik pričakuje in tisto, ki jo na koncu dejansko zazna.

Grönroos zato trdi , da trženje storitev zahteva zunanje in notranje trženje .

Grönroos verjame , da je » kako « ( vedenje natakarja v restavraciji , bančnega uslužbenca , predstavnika turistične agencije , šoferja avtobusa , učitelja ) ključen za zaznavanje kakovosti storitve .

Grönroos tudi navaja , da interakcija ali proces interakcije predstavljata srž marketinških odnosov .

Grönroos tako opozarja , da so posamezni izdelki ali storitve kakovostni le , če tudi kupci zaznavajo , da so kakovostni .

Grönroos tako dovolj holistično konceptualizira področje notranjega trženja , pri čemer mu res ne gre očitati pomanjkljivega omenjanja sodelovanja med t. i.