sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "habermasovem".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Meadova teorija se po Habermasovem mnenju odlikuje po tem, da se je jasno oddaljila od filozofije zavesti in prešla na komunikativno paradigmo.
Zanimalo nas bo, kako se ta novi poudarek v Habermasovem poznem pisanju sklada z njegovimi teoretičnimi izhodišči iz zgodnjega obdobja.
Pojavlja pa se evropski prostor javnosti; ne v Habermasovem smislu, ampak v obliki razprave, ki je skupna številnim evropskim družbam.
Po Habermasovem mnenju v pluralni družbi ne more preživeti kultura, ki gradi samo na indoktrinaciji in dogmatični ograjenosti pred zunanjostjo.
Po Habermasovem mnenju tovrstni racionalni motivi vsebujejo močno individualistično konotacijo: posameznikova zavest si prisvaja svet (in tudi ljudi) okoli sebe.
Po Habermasovem mnenju torej človek v svoji privatni sferi lahko brez težav razmišlja in argumentira, kakor ga je volja.
Filozofija naj bi po Habermasovem mnenju "varovala mesto" empiričnih znanosti na način, da bi prispevala k njihovi univerzalni vključenosti.
Po Habermasovem mnenju današnjo družbo sestavlja več javnosti , ki se med seboj prepletajo in bojujejo za uresničitev zasebnih interesov .
Ko so vsi ti trije pogoji izpolnjeni , po Habermasovem mnenju dosežemo komunikacijsko simetrijo in s tem popolno govorno situacijo .
Vsaka namreč izsiljuje , in sicer v Habermasovem smislu vnovične vzpostavitve kanalov vplivanja ( glej 3. poglavje ) – ne izsiljuje rezultata ampak sam proces .
Po Habermasovem mnenju je torej nemogoče pričakovati, da se bo ves svet podvrgel točno določenemu ogrodju metafizične vsebine.
Mead po Habermasovem mnenju napačno predvideva, da socializacija sestoji iz mehanskega posnemanja drugega, predvsem njegovih norm in pričakovanj.
Inovacija deljene suverenosti pa bi se po Habermasovem mnenju lahko začela udejanjati z razmislekom o ustanovitvi globalnega parlamenta.
Eksistencializem danskega filozofa je po Habermasovem mnenju zaznamovan z globokim smislom za odgovornost do nečesa, kar posameznika presega.
Drži, da smo v Habermasovem poznem obdobju priča nekakšni reviziji njegovega pogleda na vključenost religij v javni diskurz.
Vrednota aktivnega državljanstva mora biti po Habermasovem mnenju močno zakoreninjena tudi v nekakšnem pred-političnem kulturnem temelju.
Tako se v Habermasovem razumevanju racionalnost udejanja predvsem znotraj argumentativne komunikacije, znotraj katere se postavljajo veljavnostne zahteve.
Komunikativna paradigma se mora po Habermasovem mnenju prav tako ali pa celo bolj ukvarjati z moralnimi vprašanji.
Institucije sicer po Habermasovem mnenju niso same po sebi slabe, morajo pa ostati znotraj neke normativne omejenosti.
Drug pomemben impulz za razcvet meščanske javnosti je po Habermasovem mnenju prišel iz intimne sfere nuklearne družine.