HaCaT celična linija so spontano in vitro transformirani keratinociti iz histološko normalne kože odraslega človeka in so sposobni ohraniti epidermalno diferenciacijo .

HaCaT celična kultura se ni odzvala na spremembe v koncentraciji holesterola v mediju s spremenjeno hitrostjo preraščanja postrgane površine .

Se splača eneparkrat bolj, kot pa nafto hacat u milijon majhnih motorčkih.

Štarterji so v rangu 2kW torej tut idlanje ne more hacat kej veliko več .

HaCaT je spontano transformirana človeška keratinocitna celična linija iz kože odraslega človeka, ki ima ohranjen skoraj normalen fenotip (60).

Za razliko od lizata mišjega diencefalona, pri lizatu celic HaCat, ki smo ga pripravili z daljšim postopkom tripsinizacije, ni opaznih lis receptorja.

V naši raziskavi smo z oligonukleotidi transficirali sekundarno keratinocitno celično linijo HaCaT, ki jo tvorijo spontano transformirane kožne celice odraslega človeka.

Kljub velikim razlikam v hitrosti migracije in posledično zapiranju raze pri celicah HaCaT presenetljivo nismo zaznali nikakršnih razlik v metabolni aktivnosti.

Na sliki 5 je prikazana membrana z nanosi tkiva možganskega diencefalona in lizata celic HaCaT, ki je bil pridobljen z daljšim postopkom tripsinizacije.

Na sliki 4 so prikazani rezultati prenosa western za celične lizate HaCaT, ki smo jih pripravili s strganjem celic in krajšo izpostavitvijo tripsinu.

Pokazalo se je , da se HaCaT celice ne odzivajo na spremembo količine zunajceličnega holesterola , kar je sicer značilnost diferenciranih keratinocitov .

Iz rezultatov, prikazanih na sliki 8 smo potrdili izsledke prejšnjih poskusov, in sicer, da prisotnosti receptorja na celicah HaCaT ne moremo potrditi.

Zaradi standardizacije in vitro testov na keratinocitih se v večini uporabljajo celične linije, kot so na primer celice HaCaT.

V nadaljevanju smo pod enakimi pogoji v keratinocite HaCaT vnesli še protismiselne oligonukleotide usmerjene proti preostalim trem izbranim tarčam.

S tretiranjem celic HaCaT s pripravljenimi bakteriofagi bomo ugotovili, ali so zmožni prehajati v celice in dostaviti ekspresijsko kaseto.

Po uspešnem vstopu protismiselnih oligonukleotidov v celice HaCaT zato ni prišlo do hibridizacije in posledičnega znižanja izražanja tarčnega gena.

Izvedli smo še dodaten poskus, da bi preverili, kako se celice HaCaT odzivajo na prisotnost različnih sestav gojitvenega medija.

Iz tega lahko sklepamo, da način priprave izvlečkov ter posledična polifenolna sestava nimata vpliva na preživetje celične linije HaCaT.

Uporabili bi lahko keratinocite HaCaT in fibroblastev za spremljanje sprememb v celični signalizaciji pri dolgotrajni izpostavljenosti sproščenih ionom.