Pobojev Havajcev tako kakor pri ameriških staroselcih skoraj ni bilo, upad prebivalstva se je zgodil skoraj izključno zaradi neodpornosti proti boleznim.

Vezanost domorodnih Havajcev na zemljo je bila od nekdaj močna, vendar ne v lastniškem, ampak v religioznem, kulturnem smislu.

Trdile so, da je ustava neliberalna in despotska, saj mnogo domorodnih Havajcev in mnogo azijskih imigrantov ni moglo voliti.

Devetdeset odstotkov domorodnih Havajcev je namreč podpisalo peticijo proti priključitvi (o tem več v petem delu te naloge).

Bistvo modela "narod v narodu" je ureditev statusa domorodnih Havajcev, podobno kot je urejen status domorodnih ameriških ljudstev.

Zaradi številnih mešanih zakonov pa je pravih Havajcev le še manj kot desetina .

Ima tudi največ avtohtonih Havajcev in to se vidi v odnosu do zemlje .

Druga podlaga pa temelji na pravici do samoodločbe Havajcev (pravna podlaga, možnosti uresničevanja).

" he'e nalu " tradicija pa ni bila samo del razvedrila starodavnih Havajcev .

Je globoko sproščujoča in po verovanju Havajcev odpravlja energetske ovire pri človeku .

V politiki ZDA je ideja, da se na zvezni ravni uredi status domorodnih Havajcev kot domorodnega havajskega ljudstva, postala še bolj resna.

Pomembne so posledice sprememb, ki jih bodo vplivale na položaj Havajcev.

Obravnavam v zgodovini dolgo časa neopažen, namenoma ali ne, odpor domorodnih Havajcev zoper prevlado ZDA, katerega začetki segajo že v devetnajsto stoletje.

Koliko se sluši o problemih Havajcev kateri nima sploh kje živet.

Kot se za pustno vas spodobi, so bile maske (največ je bilo Havajk in Havajcev) tudi v poletni vročini med protagonisti.

Ta tropski sadež je znan že od časov starih Havajcev.

Beseda domorodni je v tem primeru odveč in morebiti napeljuje na kasnejšo politiko ZDA do ureditve statusa Havajcev.

Ne zanima me, koliko Havajcev je tu prelilo kri.

V drugem delu tega četrtega dela naloge obravnavam pravico Havajcev do samoodločbe, ki jo zagotavljajo dokumenti OZN.