Zaradi večjega pomena hibridnih sort se je zanimanje za prepoznavanje mehanizmov in genomskih lokusov povezanih s pojavom hibridnega vigorja oziroma heteroze povečalo.

Upoštevajoč teorijo o učinku pozitivne heteroze, smo izločili kombinacije linij z najmanjšimi koeficienti.

To pomeni, da se v večini primerov pozitiven učinek heteroze za neko lastnost ne prenaša še na ostale preučevane lastnosti.

Posledično jo lahko prepoznamo kot starševsko linijo z največjim potencialom za močno izražen učinek pozitivne heteroze pri hibridnih potomcih.

Obstaja pa seveda kup primerov heteroze , ki so fiziološko še manj pojasnjeni od omenjenega , pa vendar ni nobenega dvoma , da obstajajo .

Nasprotje pozitivnega učinka heteroze pri žlahtnjenju je pojav inbriding depresije.

Do nedavnega niso poznali veliko primerov heteroze v praksi .

Zaradi pojava depresije po samooplojevanju , se samooplodne linije uporabljajo izključno le kot komponente za vzgojo hibridov oz. križancev in izkoriščanja učinka heteroze .

Odkritje pojava heteroze ter njenega izkoriščanja pri žlahtnjenju hibridnih sort je hkrati omogočilo kar več pomembnih sprememb , odločilnih za nadaljnji razvoj stroke .

Hibridne linije so genetopisko in fenotipsko izenačene, na račun izražene heteroze pa imajo boljše lastnosti, kot starševske linije.

V primeru, da je šlo za določanje ravni heteroze pri posamezni rastlini, so vrednosti za heterobeltiozis presegale tudi 160 %.

Raven standardne heteroze je možno dvigniti s povečanjem števila testiranih F1 hibridnih kombinacij in z zvišanjem genetske raznolikosti v dani dednini.

Gospodarsko zanimivi so hibridi , dobljeni iz dveh linij , v F1 generaciji , kjer je izražena maksimalna heterozigotnost , to je vpliv heteroze .

V dani dednini je najvišjo raven heteroze možno doseči s testiranjem splošne in specifične kombinacijske sposobnosti starševskih komponent (Shoran in sod., 2003).

Poznavanje navedenega razmerja pomaga pri identifikaciji heterotičnih skupin, ki pri medsebojnem križanju rezultirajo z visoko ravnijo heteroze (Longin in sod., 2012).

Ti hibridi niso povsem izenačeni , so pa boljši od nehibridnih vrst , izražen pa je tudi efekt heteroze ( Bohanec , 2004 ) .

Torej je fenomen heteroze rezultat večje adaptabilnosti heterozigotnega stanja v primerjavi s homozigotnim stanjem (Andorf in sod., 2009).

Pri tem se izkorišča pojav heteroze, ki je pri križnicah močno izražena (Singh in sod., 2019).

Kitajska od 1976 uspešno prideluje riževe hibride (visoki donosi zaradi heteroze); najbolj znan je "Shanyou 63".