Zaradi pojava depresije po samooplojevanju se inbridirane linije uporabljajo izključno le kot komponente za vzgojo hibridov in izkoriščanja učinka heterozisa.

V dani dednini je najvišjo raven heterozisa možno doseči s testiranjem splošne in specifične kombinacijske sposobnosti starševskih komponent .

Ugotovili so učinke heterozisa na količino prirejenega mleka, in sicer pri obeh skupinah križank.

Tro-pasemsko križanje – drugi način izkoriščanja heterozisa ( posebej za lastnosti prirasta in reprodukcijske lastnosti ) predstavlja tropasemsko oziroma štiripasemsko ( linijsko ) križanje .

Tri-pasemsko oz. štiri-pasemsko križanje lahko uporabimo, kot alternativo dvo-pasemskemu križanju, z namenom, da ohranjamo nivo heterozisa na visoki ravni.

Takšen primer uporabe heterozisa predstavlja razvoj sintetične pšenice ( angl. synthetic wheat ) .

Razvoj novih sort je dodatno nadgrajen s temeljnimi študijami , ki obravnavajo uporabo heterozisa v botanični družini trave in metuljnic .

Primeri izražanja paternalnega heterozisa so hitrejša spolna zrelost, večji obseg skrotuma, boljša koncentracija sperme, večja oploditvena sposobnost itd.

Nivo heterozisa se spreminja iz generacije v generacijo, odvisno od števila pasem, ki so vključene v sistem križanja.

Nivo heterozisa je odvisen od tipa in števila pasem, vključenih v sistem križanja, zato ga je težko v naprej predvideti.

Nekatere študije navajajo enako stopnjo heterozisa tako za lastnosti plodnosti, kot tudi za lastnosti rasti in ekonomike.

Nasprotje heterozisa imenujemo depresija zaradi inbridinga, kar pomeni zmanjšanje hibridnega vigorja zaradi parjenja v sorodstvu.

Najvišji nivo heterozisa se najpogosteje odrazi pri funkcionalnih lastnostih, kot so plodnost, preživitvena sposobnost in splošna kondicija živali.

Mnoge študije navajajo pozitivne učinke heterozisa v rejah križank evropskih pasem.

Hipoteza predpostavlja, da aleli, ki so sicer v homozigotni obliki škodljivi, v heterozigotni obliki predstavljajo prednost, oz. pripomorejo do nastanka učinka heterozisa.

Glede na to hipotezo je učinek heterozisa rezultat superiornosti dominantnih alelov nad recesivnimi aleli.

Genetski modeli predstavljajo le osnovo za razumevanje uporabe heterozisa pri razvoju novih sort .

Alternativo testiranju kombinacijske sposobnosti starševskih komponent predstavlja razvoj heterotičnih alopoliploidov , ki lahko » konzervirajo « efekt heterozisa .

V analizah bomo tako opazovali poleg drugih vplivov tudi vpliv heterozisa , depresije zaradi inbridinga in kombinacijske sposobnosti posameznih parov .

Lastnosti plodnosti in vitalnosti običajno kažejo večji nivo heterozisa kot lastnosti rasti .