HGSC spada med najagresivnejše maligne bolezni, zato je prepoznava novih bioloških označevalcev ključna za izboljšanje diagnostike in napovedi poteka bolezni.

HGSC lahko izhaja iz površinskega epitelija jajčnikov, jajcevodov ali peritoneja, čeprav večina primerov (~80 %) izvira z distalnega konca fimbrij jajcevodov.

HGSC je najpogostejši tip raka jajčnikov in v približno 80 % se odkrije v kasni fazi.

Kljub uporabi teh prognostičnih označevalcev za napoved poteka bolezni oziroma preživetja pa je umrljivost pri HGSC še vedno zelo visoka.

CTC so posamezne tumorske celice, ki se odcepijo od primarnega tumorja, v tem primeru HGSC, in vstopijo v krvni obtok.

Pri treh bolnicah je bil diagnosticiran HGSC, pri eni mejnomaligni rak jajčnikov ter pri eni zmerno diferenciran papilarni cistadenokarcinom.

Molekularna klasifikacija deli HGSC na imunoreaktivni, diferencirani, proliferacijski in mezenhimalni tip, vendar se ta klasifikacija še ne uporablja v klinični praksi [14].

V primeru, da intraoperativna ocena in histopatološka preiskava nista potrdili diagnoze napredovalega HGSC smo bolnice izključili iz raziskave.

Kljub temu pa je število objavljenih rezultatov na področju raka jajčnikov, predvsem pri HGSC, še vedno zelo omejeno.

Pri posegu smo bolnicam s HGSC takoj po vstopu v trebušno votlino s sterilno brizgo odvzeli 50 mL ascitesa iz male medenice.

Zaradi pomankanja specifičnih znakov bolezni je glavni vzrok smrti pri bolnicah s HGSC v poznem odkrivanju bolezni.

Po potrditvi zanesljivosti metode na celični liniji smo v študijo vključili bolnice z diagnozo primarnega, napredovalega HGSC.

Zdravljenje bolnic z napredovalim HGSC, ki so bile vključene v raziskavo, je potekalo enako kot sicer.

V našo prospektivno raziskavo smo vključili 37 bolnic z napredovalim HGSC, ki smo jim odvzeli parne vzorce ascitesa in plazme.

V več kot 90 % je pri napredovalem HGSC prisotna patološka kolekcija peritonealne tekočine, ascites, ki pripomore k napredovanju bolezni in razvoju kemorezistence [21].

Pri napredovalem HGSC je v večini primerov (v več kot 90 %) prisoten ascites, ki je lahko dostopen za tekočinsko biopsijo.

Večina primerov HGSC se pojavi naključno, genska predispozicija za njegov razvoj je bila namreč zaznana pri le 15% bolnic.

V raziskavo smo prospektivno vključili bolnice s sumom ali že potrjeno diagnozo napredovale oblike HGSC.

Priporoča se pri večini bolnic z epitelijskim rakom jajčnikov in pri vseh s HGSC.