sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "im mn".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
V mest./or. mnoņine leksema rep se pojavljata analońki obliki po danes neizpriĉani obliki im. mn. s kratkim e v osnovi.
V im. mn. se kot dvojnice pojavljajo tako izvorna srednjespolska oblika kot drugotni obliki s končnicama oskl. m. sp.
Samostalnik ˈpat ‛pod' pa izkazuje dvojniĉno obliko ˈpadi za im. mn., kar je skoraj zagotovo analogija po im. ed.
Prim. namreĉ ˈpọːĺi : im. mn. ˈlidi 'ljudje' : ˈzẹːĺe.
Pri samostalniku tàːṣt je podaljšava osnove zabeležena v vseh množinskih oblikah, pri samostalniku nevòː t pa le v im. mn.
Ostali skloni (rod. ed. in im. mn.), ki izkazujejo refleks kratkoakutiranega ę v nezadnjem zlogu, so priĉakovani.
Im. mn. ˈldi, daj. ˈldjon, or. z ˈldmi; 'kri': im. ed. ˈkərf, rod. ˈkərvi, or. s ˈkərvjọ.
Premena osnove v množini: za samostalnik otrok je značilna premena k v c pred končnico -i v im. mn.
Na primer, vala "moški" (im. ed.); vali "moški" (im. mn.); valun "nekaj moških" (im. pavkal); valar "vsi moški" (im. kolektivno).
Četudi se ohranja v im . mn. končnica - a , se ujema s pridevnikom ženskega spola ( ' duge , ' le : ¶ ta ) .
V izglasju samostalnikov ednine in množine onemevajo nenaglašeni samoglasniki ( im . mn. : sˈraːjc , tož . ed . : ˈšuːəl , tož . mn. : obˈraːmənc ) .
V im . mn. nekateri samostalniki pri mešanem naglasnem tipu podaljšujejo osnovo z - ov > - ó : úf in prevzemajo končnico - jä ( vla'so : úvjä ) .
Samostaliki moškega spola imajo v im . mn. končnico - i ( kopitari , ftiči ) , izjema je končnica - ovi ( kitovi ) .
Govor ne pozna podaljševanja osnove z - ov - v dvojini in množini ( ' mọ : sti , ' vərxi ) , končnice - je v im . mn.
Veliko je pisal o končnici - je v im. mn.
Sicer je naglas na i že v izvorni starogrški obliki ἀ vt ί φ wva ( = im. mn. sr. sp. ) .
Palatalni redukcijski vokal - Ь - se je v končnicah pred - j - in za njim izgovarjal skoraj kot i ( na primer im . mn.
Im. mn. tijela v pomenu 'telesa v prenesenem pomenu v matematiki, fiziki' in im. mn. tjelesa v svojem osnovnem biolońkem pomenu (Stojanova 2003: 180).
Nem. im. mn. s'mojh bessed se shpot delajo ǀ samerkajte Nem.
Pozna pa poljski jezik tudi im. mn. jakieś aktory, kjer ima odsotnost alternacije ekspresivno oz. pejorativno funkcijo (Tolstaja 1998: 17).