V primeru samostalnika kˈrap ‛krop', rod. ed. kˈrapa, starejńa oblika kˈropa, se ņe vidi tendenca posplońitve imenovalnińke oblike na odvisne sklone.

Tako analogijo najdemo tudi v rod. ed. in im./rod./toņ. mn.

Samostalnik krìː ima razen v im./tož. ed. nadomestno osnovo karv- (npr. rod. ed. káːrv ).

Ostali skloni (rod. ed. in im. mn.), ki izkazujejo refleks kratkoakutiranega ę v nezadnjem zlogu, so priĉakovani.

Drugi primer je analogija po odvisnih sklonih (rod. ed. ˈgari).

Trubar ima im . in rod . ed . obliko enako ( kry ) .

Težave povzročajo tudi sklonske oblike samostalnika , predvsem raba rod . ed . in mn.

Pridevniki imajo značilno končnico - oga v rod . ed .

Prav tako govor ne pozna naglašene končnice - u v rod . ed .

V izvorno slovenskih besedah na tem mestu nastopa navadno polglasnik , zapisan z e , ki je tudi neobstojen ( boben , rod. ed. bobna ) .

Rod. ed. - a končnica prevzeta iz imenske skl.

Paulus pravi ǀ mu je bil niega hozhe im. ed. sturil ǀ sagleda lazerussa v'krijli ozheta rod. ed.

Nebeski nanaglim je bil poklizal ǀ v'serzu svojga shenina rod. ed.

Martin ta svejt sapustj , inu is ' sholneria rod. ed.

Ierusalem ǀ s'taisto skrinjo so bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed.

Boshiga ǀ ta hudi nej sapustil tiga obsedeniga synu rod. ed. ǀ sa volo sijnu rod. ed.

Uporaba starih oblik se kaže tudi pri sklanjanju zaimkov , npr. v rod . ed . - iga ( veselo ʼz tiga sveta šli ) 52 namesto - ega .

Zgled za isln. *- v zadnjem oziroma edinem zaprtem zlogu je bil zabeležen le v govoru Mažerola (ˈbop, rod. ed. b ːpa 'popek').

Pri imenih z naglašenim izglasjem ali izglasjem na govorjeni u , je pregibanje predvidljivo , saj osnovo podaljšujemo z j ( Noa [ noá ] , rod. ed.