in jeknil je zlobni hohot
»Oh,« je jeknil Maks, »našel bi že, našel. Saj so ta vindiška dekleta kakor rože.
„Kdove,“ je jeknil mlajši, „vojska ne pozna
Tristo rok je zasenčilo oči, tristo grl je jeknilo:
jeknilo je v njem in iztegnil se je.«
so ga videli, je jeknil. Troje koncev vrvi
Lesena tla so topo jeknila. V Sadarju je bil dan.
prinesla koš gnoja, se ga je prestrašila in jeknila. Stopil je naravnost
Ali kovinski jezički so zarjaveli in omrtvili, in hreščeči, odtrgani glasovi so jeknili iz njih ...
“ je jeknila Katarina, kakor da je bila beseda udarec. „Kako bi jaz, kar sama od sebe?“
je jeknilo iz stolpa stolne cerkve v gluho ulico pod
tišine pa je jeknil hipoma strašen glas,
Žalostno me je pogledala in jeknila: »Saj
je jeknila, kakor da se brani očitka.
moška in trpka narava je jeknila v brezmočnem