Roberts, str. 9, v: Jorens (ur.), 2010, navaja tudi temeljno ponazoritev konkretnih valov delavskih migracij med nekaterimi sedanjimi državami članicami.

Brez poštene in stabilne zaposlitve ne moremo ohraniti varnega in odpornega evropskega letalskega sektorja," je dejal soavtor raziskave Yves Jorens.

V zvezi s tem je odprto tudi vprašanje , kdo je zavezan vložiti prijavo in odjavo v zavarovanje ( Jorens & Hajdu , 2006 , str. 35 ) .

V zvezi s tem je odprto tudi vprašanje, kdo je zavezan vložiti prijavo in odjavo v zavarovanje (Jorens & Hajdu, 2006, str. 35).

O spremembi oziroma črtanju ločenih posebnih pravil za nekatere skupine oseb glej tudi Jorens, str. 170, v: Jorens (ur.), 2010.

Glej Jorens, van Overmeiren, 2009, str. 77, ki tako pogosto menjavanje pristojne zakonodaje držav vidita kot oviro svobodi gibanja.

Za nazoren prikaz težav pri opredelitvi (z različicami) glej Spiegel, str. 190, v: Jorens (ur.), 2010.

Jorens in drugi (2011, 12-14) pregledno predstavijo definicijo dolgotrajne oskrbe v posameznih državah EU v odnosu do splošne, OECD definicije (glej Tabelo 3.1).

Glej Fuchs, str. 102-106, v: Jorens, 2010, kjer navaja temeljno spremembo v Združenem kraljestvu v smislu prehoda iz "koliko denarja ti plačamo?

Zgolj za vzorec (še po tedaj prejšnji uredbi) glej Jorens, Schulte, 2001, str. 245.

Podrobneje o tem glede zadeve Jauch v Spiegel, str. 191-193, v: Jorens (ur.), 2010.

Flaker in drugi 2011b; Jorens in drugi 2011; Oesterle 2011; Huber in drugi 2009).

Fuchs, str. 108, v: Jorens, 2010, ugotavlja, da bi lahko prišlo do nejasnosti npr. pri denarnih spodbudah.

Lhernould, str. 147-149, v: Jorens (ur.), 2010, omenja razmislek tudi v luči socialnega napredka in solidarnosti.

Spiegel, str. 190, 199-200, v: Jorens (ur.), 2010, ki v več pogledih kritizira izvoz dajatev za dolgotrajno oskrbo.

O različnih težavah pri določanju zakonodaje pristojne države članice glej Jorens, str. 171, 176, v: Jorens (ur.), 2010.

Spiegel, str. 189, v: Jorens (ur.), 2010, sicer navaja, da nekateri vidiki dolgotrajne oskrbe niso povsem novi, temveč izvirajo iz že dolgo poznanih sistemov zagotavljanja varnosti invalidom (npr. slepim) v državah članicah.

O administrativnih formalnostih in napotitvah glej Jorens, Lhernould, 2010, str. 34 in nasl.

Roberts, str. 19, v: Jorens (ur.), 2010, navaja, da je zgolj z delno izjemo Nizozemske sistem socialne varnosti ustanovnih šest držav članic temeljil na modelu moškega preživljavca družine z izvedenimi pravicami za ženo in otroke.

Podrobneje o tej uredbi v Cornelissen, str. 64-65, v: Jorens (ur.), 2010.