sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "kapitalizmi".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vsi ti neo-istični kapitalizmi so pa zgolj skovanke z namenom diskreditacije drugače mislečih .
Vsi današnji kapitalizmi so bolj ali manj crony kapitalizmi z estonskim vred .
V zhodnem kapitalizmi ne rabiš službe, č maš kapital.
V komunizmu imaš denar , pa ne moreš z njim ničesar kupiti , v kapitalizmi lahko kupiš sicer vse , samo denarja nimaš .
To je preživeto razmišljanje , predvsem pa so se moderni kapitalizmi takšni ideologiji in načinu razmišljanja odrekli .
Te razlike med kapitalizmi so pogojene historično, politično, ekonomsko.
Se pa strinjam , da slovenski kapitalizem še bolj izkorišča delavce kot ostali kapitalizmi .
Post-socializmi in post-kapitalizmi pa več niso otroci delovne družbe , kajti sama podlaga , na kateri so stali ( delo ) , je izginila .
Njun teoretični model narekuje, da v različnih državah po svetu obstajajo kapitalizmi, ki se medsebojno diferencirajo po načinih obvladovanja lastne kompleksnosti.
Kapitalizmi se med seboj ločijo po načinu reševanja problemov, ki se pojavljajo pri upravljanju podjetij (države).
V kapitalizmi se redijo samo razni priskledniki, ki živijo na tuj račun.
Proti kapitalizmi in neoliberalni ekonomski paradigmi se pa vsekakor borimo in ne dopustimo, da nas imajo za idiote.
Različne države so razvile različne odgovore na to vprašanje , s tem so se razvili tudi različni » blaginjski kapitalizmi « .
Je narobe, da obstajajo različni kapitalizmi, različne bančne tradicije, različni zavarovalniški modeli, različni razvojni skladi in različne oblike javnega posredovanja?
Živimo v kapitalizmi , kjer so dobrine omejene in ne morejo imeti vsi vsega .
Zavedajte se ka smo v trdon kapitalizmi , ge nega več solidarnosti .
Skoz kratka poglavja spoznamo razvoj in bistvene značilnosti kapitalizma , njegove dinamike ter razlike med posameznimi kapitalizmi .
Produktivnost je bila v socializmih v primeri z razvitimi kapitalizmi . . . slaba .
Post - socializmi in post - kapitalizmi pa več niso otroci delovne družbe , kajti sama podlaga , na kateri so stali ( delo ) , je izginila .
Med “ kapitalizmi ” , “ socializmi ” , “ individualizmi ” me je ta najbolj zbodel .