sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "klaužer".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Klaužer (2012) je ugotovil nasprotno, namreč, da so bila tla na višje ležečih objektih zelo bogata z dušikom.
Klaužer (2012) je ugotovil, da so imele sadike gorskega javorja drugo vegetacijsko dobo po saditvi najmanjši prirastek (8 cm).
Klaužer (2012) je na umetno obnovljenih površinah evidentiral devet različnih drevesnih vrst in 13 drevesnih vrst na naravno obnovljenih površinah.
Klaužer (2012) pri analizi pomlajevanja po vetrolomu ni zaznal te odvisnost.
Klaužer (2012) je štiri leta po vetrolomu zabeležil bistveno večjo prisotnost zeliščne in grmovne plasti (skupno okrog 104 %).
Klaužer (2012) za umetno obnovljene površine navaja gostoto 8.095 drevesc na hektar, za naravno obnovljene pa 25.000 drevesc na hektar.
Poleg tega je povečan dotok neposredne svetlobe najverjetnejši vzrok za prekomerno razrast zelišč in grmovnic na vetrolomni površini (Klaužer, 2012).
Klaužer (2012) je v svojem diplomskem delu primerjal uspešnost naravne in umetne obnove vetrolomnih površin na širšem območju Bohorja.
Razdalja od popisnih ploskev do semenskih dreves ni imela statističnega vpliva na gostoto naravno nasemenjenih sadik (Klaužer, 2012).
Klaužer (2012) je primerjal uspešnost naravne in umetne obnove vetrolomnih površin na širšem območju Bohorja.
S 3 smo ocenili osebke, ki so v slabi kondiciji in v prihodnje ne bodo preživeli (Klaužer, 2012).
Klaužer (2012) je na širšem območju Bohorja ugotovil podobne statistično značilne razlike.
V jugovzhodni Sloveniji so na vetrolomnih območjih tri leta po sanaciji ugotovili 76-odstoten uspeh saditve predvsem gorskega javorja (Klaužer, 2012).
Precej več vrst so zabeležili na vetrolomu na širšem območju Bohorja in sicer 80 različnih grmovnih in zeliščnih vrst (Klaužer, 2012).
Da so nižja drevesa bolj objedena, je ugotovil tudi Klaužer (2015).
Klaužer (2015) je raziskoval razlike med naravno in umetno obnovo 4 in 6 let po vetrolomu na Bohorju in Črnivcu.
Primerjavo uspešnosti naravne in umetne obnove na vetrolomnih površinah iz leta 2008 na območju Bohorja je izvedel Klaužer (2012).
Tu najdete zgodovinske raziskovalne naloge , ki so jih naredili naši učenci pod mentorstvom učiteljice zgodovine Majde Kočevar Klaužer .
Nekoliko manjšo gostoto in sicer 1.621 sadik/ha je zabeležil Klaužer (2012).
Še večjo gostoto mladja na naravno obnovljenih površinah (23.899 dreves na hektar) je zabeležil Klaužer (2014) na Bohorju.