Schönenberger (2002) poroča, da je razlog za nizke povprečne gostote predvsem pomanjkanje naravnega pomladka pred vetrolomom ter pozna nasemenitev po opravljeni sanaciji.

Schönenberger (2002) je prišel do spoznanja, da odmrla drevesna masa v prvih letih razvoja ovira pomladek.

Schönenberger (2002a) je pri večini dreves, razen pri macesnu, ugotovil manj kot 10odstotni propad naravnega mladja v desetih letih.

Schönenberger (2002) je na ploskvah, velikih 50 m2 ugotovil, da je kar 14 % ploskev popolnoma brez pomladka, medtem ko je 13 % ploskev poraščal zgolj en primerek.

Schönenberger (2002a) za kar 22 % drevesc naravnega mladja ni ugotovil vzroka smrtnosti.

Schönenberger (2002) je tako ugotovil, da je 10 let po ujmi še vedno večina pomladka visoka od 25 cm do 99 cm.

Schönenberger (2002) je ugotovil, da je 10 let po ujmi večina pomladka v višinskem razredu od 25 cm do 99 cm.

Pri tem je ključna stalna pokrovnost, pomembni pa so tudi razvojna oblika, struktura, mešanost in vitalnost gozda (Schönenberger in sod., 2005).

Ker je bila takšna doba na teh predelih pogosto predolga, so se posluževali predvsem umetne obnove s saditvijo (Schönenberger, 2002a).

Uporaba različnih vrst izboljša mikro-rastišče in preprečuje nastanek homogenih sestojev, kar pomeni, da bo sestoj bolj odporen (Schönenberger, 2002).

Na istih raziskovalnih objektih tudi Schönenberger (2002) ni ugotovil razlik med gostotami naravnega mladja med naravno in umetno obnovo.

Mladje v spodnjem sloju pred vetrolomom je ključnega pomena za hitro obnovo gozdov na visokih nadmorskih višinah (Schönenberger, 2002).

Zelo priporočljiva je umetna obnova v varovalnih gozdovih , kjer je potrebna čimprejšnja ponovna vzpostavitev varovalne funkcije ( Schönenberger , 2002 ) .

Schönenberger (2002a) jih je zabeležil 14 % in 13 % z le enim osebkom.

Prav tako glede na način obnove ni bilo zaznati statistično značilnih razlik med gostotami mladja (Schönenberger, 2002a).

Tudi Schönenberger (2002) poroča, da so bila drevesca iz naravne obnove v povprečju veliko manjša od zasajenih sadik.

Gozdovi predstavljajo zatočišče mnogim živalskim in rastlinskim vrstam ter varujejo pred plazovi in skalnimi podori (Schönenberger, 2001).

Na vzorčnih ploskvah smo popisali 14 različnih drevesnih vrst, prav toliko jih je popisal tudi Schönenberger (2002) v podobni raziskavi.

V švicarskih gorskih gozdovih je Schönenberger (2002) poleg naravne obnove raziskoval tudi umetno obnovo po vetrolomu.

Ostali vzroki propada so bili objedenost skorje od miši (5 %), zastor konkurenčne vegetacije (4 %) in objedanje divjadi (2 %) (Schönenberger, 2002a).