Z zmanjševanjem premera konfokalne luknjice postaja vse bolj učinkovito blokiranje razpršenosti zunaj fokusa (večja konfokalnost) in efektivna osna ločljivost se izboljšuje.

Z uporabo konfokalne mikroskopije smo spremljali tudi vdor kalcijevih ionov, ki ima vlogo pri vzdrževanju endotelijske bariere.

Z uporabo konfokalne mikroskopije bomo ugotavljali tudi subcelično lokalizacijo γ-enolaze.

Z metodo konfokalne mikroskopije in citometrije nismo razločili vstopa načrtovane nanostrukture v citosol.

Z metodo konfokalne laserske mikroskopije smo ugotovili, da kokultura obeh bakterij ne vpliva na prostorsko razporejanje celic.

Z metodami točkovnega nanosa, konfokalne mikroskopije in pretočne citometrije bomo preverili, ali so se izraženi proteini tudi predstavili na površini.

Vezavo izbranih različic na vezikle s holesterolom smo si natančneje ogledali s pomočjo konfokalne mikroskopije.

V realnem času išče točko z maksimalno intenziteto signala, kar ustreza gorišču konfokalne optike.

Učinkovitost tega procesa in kakovost končne slike pa sta neposredno odvisni od premera konfokalne zaslonke.

Ti ob obsevanju z vzbujevalno svetlobo oddajo fluorescenčno svetlobo, ki jo zaznamo s pomočjo konfokalne fluorescenčne mikroskopije.

Tako se že v kontrolnih pogojih približujejo spodnji meji ločljivosti konfokalne fluorescenčne mikroskopije, zaradi česar dodatnega skrajšanja ni več mogoče zanesljivo zaznati.

Ta pojav je osrednjega pomena za razumevanje delovanja in omejitev konfokalne mikroskopije.

Sposobnost zavračanja svetlobe izven gorišča, ki je osrednja lastnost konfokalne mikroskopije, omogoča optično rezanje.

Slika se tako gradi postopoma, kar je tudi glavni omejujoč dejavnik laserske konfokalne mikroskopije.

S pomočjo pretočne citometrije in konfokalne mikroskopije smo dokazali njihovo vezavo na tarčne celice ter vstop vanje.

S pomočjo konfokalne mikroskopije smo določali hrapavost površin staranih vzorcev ter njihovo kolonizacijo z glivami modrivkami.

S pomočjo konfokalne fluorescenčne mikroskopije smo preverili tudi znotrajcelično lokalizacijo α- in γ-enolaze v polarizirani mikrogliji.

S pomočjo fluorescenčne konfokalne mikroskopije smo spremljali vpliv delecij eksonov na interakcije med aksinom in ß-kateninom.

Rezultati konfokalne fluorescenčne mikroskopije so pokazali različno celično porazdelitev vrednotenih merocianinskih fluorescenčnih sond.

Rezultati konfokalne fluorescentne mikroskopije so dodatno potrdili specifično izražanje fluorescentnih proteinov.