Kordeš in Smrdu (2015) razdelita intervju na tri vrste: − strukturirani intervju (tudi: ustna/osebna anketa), − delno strukturiran intervju, − nestrukturirani ali poglobljeni (globinski) intervju.

Kordeš in Smrdu (2015) uporabljata izraz "poskusna teorija", saj gre za poskus ustvarjanja utemeljenega razlagalnega modela človeškega vedenja na podlagi empirično pridobljenih podatkov.

Kordeš in Smrdu (2015) pravita, da je delno strukturiran intervju fleksibilnejši in omogoča spontanost, z njim pa pridobimo konkretne, samoodkrivajoče in osebne odgovore.

Kordeš in Smrdu (2015) izpostavljata, da je analiza takšnih podatkov težja, saj zaradi fleksibilnosti in posledično tudi razlik intervjuje težko primerjamo med seboj.

Kordeš in Smrdu (2015) pravita, da s kvalitativnim raziskovalnim pristopom dobimo celosten vpogled v kontekst, ki ga preučujemo, njegovo logiko, ureditve in pravila.

Kordeš in Smrdu (2015) navajata, da je namen narativnega intervjuja pridobiti vpraševančev podroben pogled na pomemben dogodek (ali dogodke), kot jih je doživel.

Kordeš in Smrdu (2015) poudarjata, da je kljub splošno veljavnim smernicam kvalitativna analiza subjektivna in interpretativna, raziskovalec pa ustvarjalec, ne nepristranski opazovalec.

Kordeš in Smrdu (2015) menita, da nam tovrstna oblika intervjuja omogoča poglobljen vpogled v novo področje raziskovanja, saj lahko odkrijemo, kje so problemi.

Kordeš in Smrdu (2015) navajata, da je kvalitativna analiza interpretacija, ki je v določeni meri odvisna od raziskovalca, ki ni le nepristranski opazovalec.

Kordeš in Smrdu (2015) kvalitativno raziskovanje opišeta kot raziskovanje, prek katerega preučujemo, kako ljudje razlagajo in se odzivajo ob različnih vsakdanjih situacijah.

Kordeš in Smrdu (2015) navajata, da je osnovna značilnost globinskega raziskovanja v tem, da poskušamo spodbuditi udeležence raziskave k samo-raziskovanju področja.

Kordeš in Smrdu (2015) pojasnjujeta, da gre pri kvalitativnem raziskovanju za proučevanje vsakodnevnih situacij, ki odražajo življenje določenih oseb in družb.

Kordeš in Smrdu (2015) izpostavljata, da s kvalitativnim raziskovanjem raziskovalec običajno želi dobiti vpogled v širši kontekst pojava, ki ga raziskuje.

Kordeš in Smrdu (2015, str. 58) pojasnita, da poskusna teorija (angl. grounded theory) nastane na empirični osnovi in je kontekstualno vezana ter postopno utemeljena.

Kordeš in Smrdu (2015, str. 40) o polstrukturiranem oziroma delnem intervjuju pišeta, da gre za najpogostejšo obliko, s katero raziskovalci pridobivajo kvalitativne podatke.

Kordeš in Smrdu (2015) menita, da je kvalitativno raziskovanje kot sistematičen metodološki pristop k pridobivanju znanstvenih spoznanj razmeroma novo.

Kordeš in Smrdu (2015, 11) pravita, da pri raziskovanju človeškega doživljanja sploh ni nobenega drugega dostopa do raziskovanega fenomena kot kvalitativni intervjuji.

Kordeš in Smrdu (2015, 30) ugotavljata, da je pri globinskem intervjuju pomembno, da izberemo sogovornike, ki jih tematika osebno oziroma profesionalno zanima.

Kordeš in Smrdu (2015) prednosti delno strukturiranega intervjuja kot merskega instrumenta vidita v fleksibilnosti, spontanosti in osebnih odgovorih.

Kordeš in Smrdu (2005) k temu dodajata še komponento aktivnega samoraziskovanja tudi na strani intervjuvanca (samoodkrivajoči osebni odgovori).