Petitmengin (2013) pišeta o spontanem pojavu sestavnih elementov priklica, ki se pojavijo nenamerno in nepričakovano (angl. involuntary), brez posameznikove zavestne kontrole.

Petitmengin (2006) v članku izpostavi težave pri ozaveščanju in opisovanju subjektivnega izkustva in predlaga procese, ki predstavljajo rešitve teh težav.

Petitmengin (2007) pojasnjuje, da uporabljajo koncept predrefleksivne zavesti za opis stanja, ki "ni nezaveden, ampak tudi še ne zavesten" (str.

Petitmengin (2006) pravi, da se je mogoče naučiti različnih pozicij pozornosti, kar omogoča zavedanje raznoraznih dimenzij doživljanja.

Petitmengin (2006) navaja več prijemov, ki jih spraševalec lahko uporabi, da poročevalcu pomaga pri osredotočanju na doživljanje.

Petitmengin in sodelavci (2019) so za preučevanje pozornostnih naravnanosti uporabili metodo mikro-fenomenološkega intervjuja.

Petitmengin (2006; 2007), v katerih je avtorica natančno opisala postopek izvedbe eksplikativnih intervjujev, opozorila na specifičnosti tovrstnega intervjuja in jih ponazorila s transkribiranimi izseki.

Petitmengin (2007) je zanimalo doživljanje procesa memorizacije številk v matrici.

Bistveno je, da v oziru do odziva na intuicijo Petitmengin poroča o tem, da ljudje občutijo gotovost, koherenco in pomen.

Elicitacijski intervju - Petitmengin s svojo metodo intervjuja pomaga udeležencu, da bolje dostopa in poroča o svojem izkustvu.

V sklopu pedagoških in raziskovalnih aktivnosti med njenim obiskom pripravljamo dve priložnosti za srečanje s profesorico Petitmengin .

Avtorica mikro-fenomenološkega intervjuja Petitmengin (2006) pravi, da opazovanje izkustva ni enostavna naloga, saj se velik del subjektivnega izkustva odvija pod pragom zavesti.

Primerja lahko celo opise udeležencev drugih raziskovalcev, če se opisi nanašajo na isto tematiko, in tako doseže prepričljiv kriterij za veljavnost (Petitmengin, 2006).

Z navezavo nanje lahko spraševalec pomaga poročevalcu, da se zave kinestetskih in čutnih dimenzij svojega izkustva in tako poglobi njegov opis (Petitmengin, 2006).

Slednje se bolj kot na pozornost v obliki pričakovanja nanaša na bolj holistično in lebdečo pozornost, ki je nenamerna in receptivna (Petitmengin, 2007).

Prvoosebni podatki oziroma doživljanje, kot ga poročajo sami udeleženci, je namreč veliko bolj bogato, kot to lahko zajamejo tretjeosebne metode (Petitmengin, 2006).

Tu je implicirana pomembna predpostavka mikrofenomenologije - predpostavka o obstoju pre-reflektivnega izkustva, do katerega lahko - pod pravimi pogoji - dostopamo (Petitmengin, 2006).

Analiza doživljajskih podatkov pa je bila deloma informirana tudi s strani smernic za analizo mikro-fenomenološkega intervjuja (Petitmengin idr., 2019).

Metoda je zelo zapletena in potrebuje ekstenzivne priprave za raziskovalca in udeleženca, če želimo, da je intervju uspešen (Petitmengin, 2006).

Druga pomembna metoda je mikrofenomenologija, ki proučuje, kako se prvoosebno izkustvo kaže v zavesti v določenem trenutku (Petitmengin, 2006).