Zgodnje različice humanih koronavirusov so primarno povzročale blage okužbe zgornjih dihalnih poti in niso predstavljale resne grožnje za zdravje ali življenje ljudi.

Zaenkrat poznamo sedem tipov koronavirusov, ki lahko okužijo človeka.

Za predstavnike koronavirusov so značilne trnom podobni proteini, imenovane bodice (angl.

Večina koronavirusov kroži med živalmi, kot so netopirji, mačke, prašiči in kamele in se zadržuje v živalskih rezervoarjih.

V zadnjih desetletjih smo lahko zasledili tri obsežne izbruhe koronavirusov, ki so imeli velik vpliv na celotno svetovno prebivalstvo.

V vzorcih bi lahko tako s slabim testom zaznali denimo protitelesa vseprisotnih prehladnih koronavirusov (npr.

V primeru koronavirusov lahko pride zaradi njihove podobnosti do navzkrižne reakcije, kar vodi v nepravilno interpretacijo rezultatov.

To besedno zvezo uporabljamo predvsem zato, ker je koronavirusov veliko.

Proteini ovojnice koronavirusov, poleg sproščanja novih virusov, sodelujejo tudi v patogenezi, produkciji in zorenju novih virusov.

Pri tem so delce mRNA, ki kodirajo koničasti protein, iz različnih koronavirusov sestavili v himerno mRNA, da bi razširili delovanje cepiva.

Površinski glikoproteini, ki sodelujejo pri celični pritrditvi ter zlitju virusnih in celičnih membran, so prisotni v vseh vrstah človeških koronavirusov.

Naravni rezervoar zoonotskih koronavirusov so netopirji (rodova alfa in beta) in nekateri predstavniki ptic (rodova gama in delta).

Nakopičeno nekajdesetletno znanje »potone ali se zastrupi« ob napadu (novih) koronavirusov.

Najpogosteje gre za viruse iz družine pikornavirusov in koronavirusov .

Mednarodni odbor za taksonomijo virusov ga je na podlagi sekvenciranja uvrstil v družino koronavirusov (lat.

Koronavirusov imamo več vrst, če rečeš samo "koronavirus" je lahko katerikoli koronavirus.

Inhibicija virusne reprodukcije in zmanjševanje virulence koronavirusov bo zagotovo pomembno področje raziskovanja v prihodnosti.