Zato je poznavanje hladilne in mazalne sposobnosti ključnega pomena za boljše razumevanje dovoda in uporabe kriogenega medija med procesom odrezavanja.

Zaradi vse večje okoljske zavesti se v industriji in razvoju na področju odrezovanja poslužujejo uporabi asistence kriogenega medija.

Za še dodatno zmanjšanje toplotne obremenitve orodja bi se lahko poslužili dovoda kriogenega medija.

Za dosego vpeljave kriogenega odrezavanja v industrijo in s tem biti tudi ekonomično konkurenčni, je potrebna visoka kontrola procesa.

Z vidika dosedanjih raziskav glede na vrsto kriogenega medija opazimo, da je večina izvedena pri procesu struženja z uporabo kapljevitega dušika (ang.

Z nadzorovanim dovajanjem kriogenega medija na električni grelec bo možno določiti hladilno sposobnost kriogenega medija.

Vreteno je pripravljeno za nadaljevanje preizkusov kriogenega odrezavanja ter izvajanja raznih testov z različnimi orodji.

Vendar je bila njihova uporaba omejena zaradi prevelikih stroškov, povezanih z nenadzorovanim dovodom in posledično nenadzorovano (veliko) porabo kriogenega medija.

V četrtem podpoglavju predstavimo osnove kriogenega odrezavanja in dva najbolj pogosta kriogena medija.

V tem delu je zato hladilna sposobnost (ang. cooling capability) kriogenega medija določena s pomočjo nadzorovanega vira toplote za simulacijo procesa odrezavanja.

V splošnem je lahko neposredni dovod kriogenega medija izveden preko zunanjih šob ali skozi šobe v notranjosti rezalnega orodja.

Uporabo kriogenega mletja študije poročajo kot tehniko pridobivanja delcev določenega velikostnega reda z naknadno sejalno analizo (npr.

Uporaba kriogenega odrezavanja odstrani potrebo po skladiščenju, nadzoru, vzdrževanju in odstranjevanju emulzije na osnovi olj.

Ugotoviti bo mogoče velikost kapljic olja in njihovo razporeditev ter tako sklepati na mazalno sposobnost kriogenega medija med procesom odrezavanja.

To se odraža v višji temperaturi odrezavanja (ang. cutting temperature) pri uporabi kriogenega medija.

To omogoča enostaven dovod kriogenega medija do rezalne cone, preko zunanjih ali notranjih šob.

To najučinkoviteje dosežemo z dovajanjem kriogenega medija skozi rezalno orodje, neposredno v rezalno cono.

Temu prek uporabe hitre kamere, sledi analiza toka kriogenega medija v izstopni šobi in ob izstopu kriogenega medija iz šobe.

Tako lahko z dovodom kriogenega medija lažje dostopamo do rezalne cone bodisi preko zunanjih šob ali skozi šobe v notranjosti rezalnega orodja.

Struženje kot proces, je z vidika dovoda kriogenega medija v rezalno cono napram frezanju enostavnejši.