Za pripravo modelne odpadne vode smo uporabili tri različne antibiotike (tiamulin, amoksicilin, levofloksacin), ki se uporabljajo v veterini in humani medicini.

Za primerjavo s tiamulinom smo uporabili levofloksacin, ki v aerobnimih razmerah biološko ni razgradljiv.

Za levofloksacin je bil občutljiv le en izolat.

Za izvedbo eksperimentov smo pripravili dve vrsti modelnih odpadnih vod, ki sta vsebovali izbrana antibiotika amoksicilin ali levofloksacin.

Z mikrodilucijsko metodo smo določili občutljivost izolatov za levofloksacin in tigeciklin.

Vsi testirani izolati so bili občutljivi za penicilin, ampicilin, vankomicin, levofloksacin in trimetoprim-sulfametoksazol.

Vsi izolati so bili občutljivi za levofloksacin in trimetoprim-sulfametoksazol, velika večina izolatov pa je bila odpornih proti tetraciklinu.

V enem primeru se je kot sekundarno zdravljenje uporabil le levofloksacin brez kombinacije drugih zdravil.

Testirani antibiotiki so bili tiamulin, levofloksacin, amoksicilin in klaritromicin.

S tem testom smo ugotovili, da tudi antibiotiki levofloksacin, amoksicilin in klaritromicin nimajo vpliva na solinarskega rakca.

Pripravili smo osnovne raztopine antibiotikov tiamulin, levofloksacin in amoksicilin.

Preučevani antibiotiki v magistrskem delu so amoksicilin, levofloksacin in vankomicin, ki se uporabljajo za zdravljenje ljudi in živali.

Podobno kot amoksicilin se tudi levofloksacin v telesu ne razgradi popolnoma.

Njihova nadgradnja so fluorokinoloni, med katerimi so najbolj znani ciprofloksacin, levofloksacin in moksifloksacin, v veterinarski medicini tudi enrofloksacin in marbofloksacin.

Modelni antibiotiki, raztopljeni v aerobnem blatu, so bili tiamulin, amoksicilin in levofloksacin.

Modelni antibiotiki, ki smo jih uporabili v sklopu eksperimentalnega dela, so naslednji: amoksicilin, levofloksacin in tiamulin.

Med najpogosteje uporabljene fluorokinolonske antibiotike uvrščamo ofloksacin, ciprofloksacin, levofloksacin, gemifloksacin in moksifloksacin.

M. hominis testiramo glede občutljivosti za levofloksacin, moksifloksacin, klindamicin in tetraciklin, medtem ko ureaplazme testiramo za levofloksacin, moksifloksacin, eritromicin in tetraciklin.

Levofloksacin, ki smo ga uporabili pri naši raziskavi spada med fluorokinolonske antibiotike.

Levofloksacin postane po ozoniranju popolnoma biološko razgradljiv in tako primeren za biološko čiščenje v aerobni biološki čistilni napravi.