Luhmanna in etnometodologije ter ( delno ) simboličnega interakcionizma razkriva nekatere pomembne skupne značilnosti teh – polarnih – redukcionističnih teoretskih pristopov .

Luhmanna , moramo legitimnost udejanjati skozi legalnost , oziroma vsaj ne proti njej .

Zato bi seveda zelo rad slišal , na katere debate in katere primerjave z delom Luhmanna in pojmom sistema se tvoja ocena nanaša .

Drug pomemben vidik , ki ne prispeva k ugodnemu reševanju okoljskih vprašanj , pa je po mnenju Luhmanna centralizacija družbenih sistemov predstavniških demokracij .

Za Luhmanna so revolucije, demonstracije ali druge oblike nepokorščine samo socialni fenomen, ki bi ga bilo treba ustrezno umestiti v sistem.

Za Luhmanna so revolucije , demonstracije ali druge oblike nepokorščine samo socialni fenomen , ki bi ga bilo treba ustrezno umestiti v sistem .

Skratka , v bodoče skušam raziskovati ekonomijo in kulturno ekonomiko skozi Luhmanna , v luči ( tudi vseh ostalih ) teorij s področja raziskovanja kulture .

Tudi za Luhmanna samega je bolj bistvena ‘ razlika ’ , kot osnovno vodilo opazovanja , kot pa neka ‘ bistvenost ’ sama po sebi .

Ker se mi zdi , da prav s tem dejansko morda lahko razumeš , zakaj tudi sam zagovarjam Luhmanna .

Moj komentar je namenjen samo temu , da omenim nedavni pojav Luhmanna v arhitekturni teoriji .

Vendar obvelja tudi argument socialnih konstruktivistov , med katere silom prilike štejmo tudi Luhmanna .

Za Luhmanna je delovanje podsistemov opredeljeno glede na vodilno diferenco podsistema .

Kot še nekatera od stališč na tem blogu , se tudi to naslanja in izhaja iz socioloških teorij vplivnega nemškega sociologa Niklasa Luhmanna .

Ne , ne . . . takrat , ko sem omenila tvojega najljubšega , sem mislila kakopak Luhmanna , Mrkaića pa takrat in v kontekstu , ki sem ga omenila .

Po mojem si tudi eden redkih slovenskih družboslovcev , ki je v originalu bral nemške družbenosistemske filozofe , Habermasa , Luhmanna idr.

Pa vzemimo Niklasa Luhmanna , prečrtajmo ljubezen kot čustvo in jo razumimo le še kot enega izmed komunikacijskih kodov .

Z besedami Niklasa Luhmanna, "ljubezen je kodifikacija intimnosti" (2011) - izraža se v vselej spremenljivih in zgodovinsko specifičnih kodih,71 brez katerih ne bi obstajala.

Bolj rafinirana verzija funkcionalizma je povezana s teorijo sistemov , ki je ponovno oživela v delih nemškega družbenega teoretika Niclausa Luhmanna ( 1982 ) .

Za Luhmanna so religije v tej funkciji nenadomestljive .

K temu so ga spodbudile številne kritike , med katerimi je bila najbolj vplivna kritika Niklasa Luhmanna .