sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "mešl in kodele".
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Mešl in Kodele (2016) dodajata, da izkušnja uspeha v šoli ne krepi le otrokove odpornosti, temveč tudi odpornost celotne družine.
Mešl in Kodele (2016) vidita prednosti takšnega načina sodelovanja v večji sproščenosti družine in v vzpostavitvi posebnega odnosa.
Mešl in Kodele (2011, str. 20- 21) poudarjata pomen sporočila, ki ga učencu, ki ima učne težave, podamo s tem, ko lahko prisostvuje na pogovorih.
Mešl in Kodele (2016) ob tem izpostavljata, da življenje v revščini ne bi smelo določati življenjskih poti otrok.
Mešl in Kodele (2016a, str. 52-53) opozorita tudi na to, da se družinski člani lahko sprašujejo, kako naj socialno delavko sprejmejo.
Mešl in Kodele (2016) izpostavita revščino kot skupni faktor družin, ki so sodelovala v raziskovalnem projektu.
Mešl in Kodele (2016) pravita, da je zdrs v destabilizacijo v konceptu ranljivih družin pogost.
Pri načrtovanju in izvajanju strokovnih ravnanj je treba upoštevati vse relevantne dejavnike, ki vplivajo na mladostnikovo počutje in razvoj (Mešl in Kodele, 2016).
Prav tako Mešl in Kodele (2016) izpostavljata stiske ter negotovost socialnih delavcev pri nudenju pomoči ter ustreznih rešitev in odgovorov na stiske družin.
Le-ta temelji na postmodernih, socialnokonstrukcionističnih konceptih (prav tam), teoretskih izhodiščih narativnih pristopov ter k rešitvi usmerjene terapije (Mešl in Kodele, 2016).
Izhajanje iz nevečinskega sociokulturnega okolja otežuje dostop do različnih virov podpore zaradi izzivov s sporazumevanjem v slovenskem jeziku (Mešl in Kodele, 2016).
Odnos, ki ga z družinskimi člani vzpostavimo tekom sodelovanja, pomembno prispeva k uspešnosti procesa podpore in pomoči (Mešl in Kodele, 2016a, str. 46).
Vsakodnevno življenje ranljivih družin pomembno določajo notranji in zunanji stresorji, ki so povezani s težkimi življenjskimi pogoji (Mešl in Kodele, 2016).
To je socialni delavki lahko v pomoč, pogosto pa tudi omogoči, da družina začne zaupati in prične sodelovati (Mešl in Kodele, 2016, str. 51).
S premikom k socialnemu konstruktivizmu lahko razumemo, da so ključni procesi v socialnem delu projekti sodelovanja in pomoči (Mešl in Kodele, 2016, str. 110).
Za poudarek na perspektivi moči pa je bolj ustrezen izraz Mešl in Kodele (2016), ki uporabita izraz "družine z več izzivi".
Podobnega mnenja so tudi družine v raziskavi Mešl in Kodele (2016b, str. 73), ki so glede sodelovanja z institucijami izražale predvsem nezadovoljstvo.
Ko se osredotočimo na družinske potenciale, lahko razvijejo upanje in prepričanje, da se lahko spoprimejo s problemi (Mešl in Kodele, 2016, str. 56).
Mešl in Kodele (2013) poudarjata pomen vključevanja učencev v različnih fazah pomoči.
Prav tako Mešl in Kodele (2016a, str. 54) opredelita odpornost kot človekovo sposobnost, da se upre in odskoči od neugodnih življenjskih izzivov.