Zato globoka mediatizacija ni zgolj tehnološki pojav, ampak proces, ki radikalno spreminja način odraščanja, dojemanje sebe in drugih ter strukturo družbenega sveta.

V sodobnem svetu, kjer mediji vse bolj oblikujejo percepcijo resničnosti, postane mediatizacija ključen dejavnik pri delovanju in uspehu družbenih gibanj.

V primerjavi z zgoraj omenjenimi procesi je mediatizacija postala izrazita šele v poznejši fazi moderne oz. visoke moderne.

Turist sodobnega časa, ki ga zaznamujeta mediatizacija in splet, ni več označen kot pasiven člen turistične industrije.

Tako mediatizacija kot digitalizacija sta dva izmed ključnih dejavnikov tako v zgodovini razvoja medijev kot tudi v tem trenutku.

S tem pa se je mediatizacija družbe samo še intenzivirala.

S tem je pustil možnost, da se mediatizacija ne obravnava kot samostojen fenomen, pač pa pušča prostor za ostale družboslovne teorije.

Prav tako zavračajo idejo, da je mediatizacija enosmeren in nevzajemen odnos med mediji in politiko.

Povezanost predstavi v razmerju mediatizacije in modernizacije, saj je mediatizacija ena izmed njenih konstitutivnih členov (sploh v pozni moderni - tekoči moderni).

Na socialno ekonomski ravni so pomembni dejavniki oblagovljenje, mediatizacija ter medikalizacija.

Mediatizacija, nasprotno, zajema dolgoročen proces, v katerem se spreminjajo družbene institucije in načini interakcije kot posledica povečanega medijskega vpliva.

Mediatizacija vsebuje vse tri elemente, naprave, prakse in ureditve.

Mediatizacija vpliva na vse vidike našega življenja, še posebej pri mladostnikih.

Mediatizacija torej ni zgolj sodoben niti relativno nov pojav, ampak je povezana z zgodovino medijev.

Mediatizacija tako pomeni, da mediji ne vplivajo le na način predstavljanja športa, temveč tudi na njegovo organizacijo, strukturo in družbeni pomen.

Mediatizacija se tukaj uporablja kot osrednji koncept v teoriji o povečanem in spreminjajočem se pomenu medijev v kulturi in družbi.

Mediatizacija privede tudi do preoblikovanja vlog producenta in prejemnika.