Za učinkovito delovanje možganov so prav mielinske povezave ključnega pomena, saj je zmanjšana mielinizacija lahko povezana s številnimi nevrološkimi motnjami.

V tem obdobju se zaključuje intenzivna mielinizacija motoričnega sistema.

V tem obdobju se možgani s težnjo po integraciji spreminjajo v dveh razsežnostih - obrezovanje in mielinizacija.

V tem obdobju mielinizacija še ni zaključena, kar je potrebno upoštevati pri živčnem sistemu.

V možganih se tudi spremenita dve ključni stvari: obrezovanje in mielinizacija možganov.

Ta neobrezana vezja bodo postala učinkovitejša zaradi še drugega pomembnega možganskega procesa, znanega kot mielinizacija.

Razlog za to je plastičnost živčnega sistema in še nezaključena mielinizacija živčnih vlaken.

Poleg tega poteka mielinizacija (proces bomo razložili v nadaljevanju), kar pomeni, da so možganski predeli med seboj vse bolj povezani.

Njihovi možgani so v povprečju manjši , saj je rast dendritov okrnjena , mielinizacija je zmanjšana , število podpornih celic v možganih je manjše .

Mielinizacija, ki še vedno poteka tudi v srednjem otroštvu, krepi otrokovo spodobnost predelave in odzivanja na socialno pomembne čustvene dražljaje.

Mielinizacija živčnih vlaken v tem obdobju še ni zaključena, zato imajo različne gibalne informacije na živčni sistem pomemben vpliv.

Mielinizacija živčnih poti ima več različnih funkcij v povezavi s hitrostjo potovanja informacij.

Mielinizacija piramidalnih vlaken do stopala je nedokončana ob rojstvu in plantarni odziv pri otroku je v ekstenziji.

Mielinizacija korteksspinalnega trakta vpliva na hitrejša mišična dejanja in povečano sinhronijo med udi.

Mielinizacija je ključna, saj je od nje odvisna hitrost prenosa signalov po živčnem sistemu.

Mielinizacija je dinamičen proces, ki se spreminja (povečuje ali zmanjšuje) v skladu z nalogo, ki jo ima posamezni nevron v določenem gibu.

Konča se mielinizacija aferentnih (senzoričnih) in eferentnih (motoričnih) živčnih vlaken.

Intenzivnejša mielinizacija se dogaja v prvih dveh letih življenja, govorni centri se razvijejo v dominantni možganski polobli pred četrtim letom starosti.

Drugi proces je mielinizacija, kar pomeni, da se tvori mielinska ovojnica, ki pokriva povezane nevrone.