Mitscherlich (1999) opozarja, da družba depriviligirane etnične skupine označuje za sovražne objekte in jim pripisuje lastnosti ničvrednosti in nečloveškosti.

Mitscherlich (1999) izpostavlja, da predsodki pripomorejo k izkoriščanju ljudi, kot je nadvladovanje močnejših nad šibkejšimi.

Mitscherlich (1999) izpostavi, da predsodki pripomorejo k izkoriščanju ljudi - v smislu prevlade močnejšega nad šibkejšim.

Mitscherlich (1999) označi predsodke za najtrdovratnejše tvorbe v celi človeški zgodovini.

Alexander Mitscherlich je upravičeno rekel , da so zdravniki v psihološkem pogledu prišli skoraj do » popolnega neznanja « .

Se pravi, da predsodke lahko zajezimo, če se nam uspe ustaviti in premisliti pred delovanjem, ki ga od nas predsodek zahteva (Mitscherlich, 1999).

Ta del sveta posamezniku postane tako samoumeven in sam po sebi jasen, da se o tem niti ne splača postavljati vprašanj (Mitscherlich, 1999).

Mitscherlich ( v Ule 1999 , 18 , 19 ) pojasnjuje , da so družbeni pogoji tisti , ki vzpodbujajo takšne reakcije pri ljudeh in tako posledično lahko ogrožajo sodobne demokracije .

Predsodki spadajo med najtrdovratnejše tvorbe v človeški zgodovini, veliko bolj obstojni so kot npr. državne tvorbe (Mitscherlich, 1999).

Mitscherlich ( 1999 ) z besedo » izkoriščanje « misli gospostvo močnejšega nad šibkejšim , pri čemer močnejši šibkejšemu ne dovoli podvomiti v upravičenost takšnega gospostva ( Mitscherlich 1999 , 15 ) .

Mitscherlich ( v Ule 1999 : 13 ) opisuje , da se naša sodba nenadoma loči od objektivne danosti , v kateri se nahajamo .

Na podlagi intervalnih vrednosti (Mitscherlich, 1952) smo preverjali uravnoteženost debelinske strukture obravnavanega prebiralnega gozda.

Zakaj , kakor ugotavlja doktor Mitscherlich , niti eden od sojenih ni izrekel v svojo obrambo preprostega stavka : Žal mi je .

Mitscherlich ( 1952 , cit . po Kotar , 2005 ) je predvidel okvirne gostote dreves za tri razširjene debelinske razrede ( preglednica 4 ) .

Razen tega je vsebnost hranilnih elementov močno odvisna od rastišča ( Mitscherlich , 1975 ) .

Prvi med njimi je Alexander Mitscherlich, nemški analitik, ki je umrl leta 1981, pa tudi številni drugi misleci v angleščini.

Tam ostanejo kot rezervne snovi , shranjene za prihodnje leto ( Mitscherlich , 1975 ) .

"Začasne sodbe postanejo predsodki le tedaj, ko jih navkljub vplivu novega spoznanja ne moremo opustiti" (Allport v Mitscherlich 1999).

Prvi med njimi je nemški analitik Alexander Mitscherlich, ki je umrl leta 1981, sledili so številni angleško misleči strokovnjaki.