Zaradi simulacije pri različnih konformacijah mPFN smo zato membrano posplošili kot topilo z nizko dielektrično konstanto, skozi katerega ne morejo prehajati ioni.

Zaradi podobnosti z mPFN predpostavljamo o podobnem učinku pri hPFN.

Vse nadaljnje kromatografske postopke izolacije rekombinantnega mPFN smo izvedli kot pri izolaciji mPFN in njegovih mutantov iz ekstracelularnega medija (prejšnje poglavje).

Vpliv nekaterih kovinskih ionov na hemolitično aktivnost mPFN.

Vpliv dodatka izolata mPFN na živost celic smo preverjali s pretočno citometrijo.

Vendar se postavlja vprašanje, ali je delovanje mPFN in hPFN enako.

V skladu s pričakovanji se razlika med afiniteto mPFN in hPFN ohrani.

Te vzorce smo uporabili za vse nadaljnje poskuse analize aktivnosti mPFN.

Tako smo dodatno opredelili časovno odvisno izražanje aktivnega mPFN v insektnih celicah.

Ta območja so označena z vijolično na zgradbi mPFN desno.

Slednji ima celo drugačen vpliv na fluorescenco nanodiska v primerjavi z mPFN.

Rotacija mPFN okoli svoje osi skoraj ne vpliva na intenziteto interakcije.

Primerjava profilov sekretoma in celic nakazuje, da ostane večina izraženega mPFN neizločena.

Pri optimizaciji čiščenja mPFN smo uporabljali enake infekcijske in inkubacijske parametre kot pri rhPFN.

Pri mPFN in njegovih mutantih smo analizirali signale podatkov takoj po povišanju temperature (ang.

Predpostavljamo, da je prišlo do vezave mPFN na nanodiske in do morebitne agregacije.

Po lizi celic in vezavi komponent lizata na nosilec smo uporabili enak protokol čiščenja in elucije mPFN kot v prejšnjem odstavku.

Na zgradbi mPFN (vijolično) so poudarjeni aminokislinski ostanki (zelena), ki se jim med simulacijo izraziteje spremeni entalpijski potencial.

Na sliki je predstavljen površinski naboj obeh strani mPFN.