Mujkanović (2013) poudarja vlogo učiteljev, ki z refleksijo lastnih predsodkov in stereotipov utrjujejo inkluzivne prakse in pouk prilagajajo potrebam učencev.

Mujkanović ( 2010 ) poudarja , da na dano strpnost in enakopravnost različnih kultur opozarjamo z organizacijo multikulturnih dogajanj .

Mujkanović (2013) v svojem delu navaja dva pristopa do otrok s posebnimi potrebami, tradicionalni in sodobni.

To je videl Mujkanović , sključen za steklenimi vrati , ko je kukal skozi prste , saj si je obraz zakril z dlanmi .

Sabina Mujkanović pa je kot socialna pedagoginja predstavila primer dobre prakse pri delu z otrokom z avtizmom in njegovimi vrstniki .

Takrat naj bi jih Mujkanović začel žaliti na podlagi nacionalne pripadnosti in " malo je manjkalo , da jih fizično napade " .

Za upoštevanje medkulturnosti je treba spremeniti miselnost ljudi v samem vzgojnoizobraževalnem procesu, pa tudi na ravni države, ki omogoča neizključujočo politiko (Mujkanović, 2010).

Pri doseganju teh ciljev pa Mujkanović poudarja pomembnost komunikacije in stika z ljudmi različnih kultur.

Učitelji naj bi te oblike diskriminacije po večini uporabljali zaradi predsodkov in stereotipov na nezavedni ravni ( Mujkanović , 2013 ) .

Pri čemer pa morajo biti prakse pri obravnavi različnih otrok vključujoče in ne takšne, ki bi otroke stigmatizirale (povzeto po Mujkanović 2010: 195).

Odnos med učiteljem in učencem tako pomembno vpliva na učni uspeh učenca in njegov nadaljnji razvoj (Mujkanović, 2013).

Zidarić (1994 v Mujkanović 2010, str. 197) interkulturalizem opredeli kot "politiko medsebojnega razumevanja, spoznavanja, sprejemanja, soodvisnosti in enakopravne izmenjave jezikov, kultur in tradicij".

Kosilo pri družini Mujkanović se je končalo z molitvijo pri mizi .

Le-ta bi jim pomagala pri razumevanju manjšinskih kultur in zmanjševanju diskriminacijskih orientacij ( Mujkanović , 2013 ) .

Kot zamenjava je vskočil prav Mujkanović, ki se je s Stanićem že zapletel v konflikt in mu celo primazal klofuto.

Prav nasprotno, pripadniki manjšinskih kultur jo na žalost večkrat občutijo kot negativno (Mujkanović, 2013).

Da bi bilo mogoče načela interkulturne pedagogike uspešno uveljaviti, pa moramo interkulturnost živeti (Mujkanović 2010, str. 208).

Mujkanović (2013) piše, da ni dvoma, da se v Slovenskih šolah pojavljajo diskriminacijske prakse.

Četrti član hrvaške ekipe pa je 21-letni Petar Mujkanović , ki je pustil nogomet, da se je lahko povsem posvetil borilnim športom.

Zavzema se za vzajemno spoznavanje, zanimanje in spoštovanje vseh kultur (Mujkanović, 2010).