sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "nebivajočega".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
S tem pokaže, da ne nasprotuje temu, da ne bi hkrati dopuščal bivajočega in nebivajočega.
Po drugi strani nebivajoče generira ideje na način, da brez idej ni stvari, brez nebivajočega ni nikakršnega spoznanja.
Platon je postavil temelje metafizike zagovarjal je obstoj višjega , nebivajočega in večnega sveta idej , ki naj bi utemeljeval čutno zaznavni svet ( posnetek ) .
Kako izraziti čustveno stališče razumsko , določiti meje etične razžrtosti , oblikovati merilo za vrednotenje tvojega časno bivajočega in nebivajočega .
Bog je ustvaril svet in človeka, zato je tudi lastnik vsega bivajočega in nebivajočega.
Bistvo je pravzaprav sporazumevanje in iskanje pravilne komunikacije s samim seboj in ostalim kar je še bivajočega in nebivajočega .
» Zlahka si sicer dopovem , da je bivanje mogoče ločevati od bistva boga , in si je tako boga mogoče misliti kot nebivajočega .
Tako v nasprotju z eleati , za katere ni mnoštva , ampak le enost , prav tako tudi nebivajočega ni , ker ga ne moremo misliti .
Objekti sami po sebi so izven bivajočega in nebivajočega .
Nebivajoče se sploh ne da misliti , zato iz tega sledi , da samo bivajoče res je , nebivajočega pa ni .
Aristotel pravi , da bitja ( nebivajočega ni ) nekje obstajajo , prav tako lokomocija kot najbolj splošno gibanje mora nekje potekati .
Vakuum je samo praznen prostor (je torej atribut praznega prostora) in ne nekaj filozofsko nebivajočega.
Vakuum je samo praznen prostor ( je torej atribut praznega prostora ) in ne nekaj filozofsko nebivajočega .
To nekaj nesamostojno bivajočega oziroma nebivajočega je pritika .
Slednji namreč beži v to mračnost nebivajočega in se ji z vajo tudi prilagodi .
Ravno zato , ker nebivajočega ni mogoče misliti , tudi ne biva .
Platon je postavil temelje metafizike ; zagovarjal je obstoj višjega , nebivajočega in večnega sveta idej , ki naj bi utemeljeval čutno zaznavni svet ( posnetek ) .
Parmenid je bržkone želel povedati to , da se nebivajočega ne da misliti in da mora nekaj najprej eksistirati , da to lahko mislimo .
Namreč , ne bivajočega ne moremo misliti , nebivajoče ne obstaja , torej nebivajočega ni in je vse resnično .
Ker če enega ne ločimo drugega imamo mišmaš , ki vodi v sofistično pozicijo : vse je resnično / bivajoče , saj nebivajočega ni mogoče misliti .