Zadnji vidik, ki ga respondentke_i izpostavljajo kot pomembnega pri oblikovanju necisspolne subjektivitete, je vidik njenega medsebojnega potrjevanja.

Vendar pa je potrebno poudariti, da vse tri točke, ki smo jih orisali, potencialno pogojujejo dostopnost (necisspolne) skupnosti kot prizorišča družbene reprodukcije.

V tem delu bomo obravnavali strukturni položaj reprodukcije delovne sile v kapitalizmu in specifično pozicijo, ki pri tem zaznamuje necisspolne delavke_ce.

V magistrskem delu nas bo zanimala reprodukcija necisspolne delovne sile, tj. delovne sile, ki jo zaznamuje nenormativna spolna identiteta oziroma subjektiviteta.

To odpira vprašanje: ali necisspolne osebe izven mestnih središč lahko v praksi prakticirajo alternativne oblike družbene reprodukcije?

To odpira vprašanje, ali necisspolne osebe ob materialni nedostopnosti necisspolnih skupnosti delo, potrebno za njihovo reprodukcijo, dojemajo kot obliko družbenega upora.

Ste bili kdaj v položaju, da ste morali izbirati med izražanjem svoje necisspolne identitete in socialno varnostjo?

S tem namenom odgovarjajo na vprašanje: katere potrebe je potrebno zadovoljiti zavoljo reprodukcije necisspolne delovne sile?

Respondentke_i opisujejo tudi, da je pomembno vlogo pri vzniku necisspolne subjektivitete igralo izobraževanje o spolni nenormativnosti.

Nekatere, predvsem necisspolne, so imele še posebej občutek, da gredo skozi napačno puberteto.

Nekatere necisspolne_i udeleženke_ci so kot cilj, ki bi jim prinesel veliko spolne evforije, omenile_i tudi medicinsko tranzicijo.

Nekatere necisspolne osebe so omenile_i tudi (medicinsko) tranzicijo kot način, da znižajo nivo spolne disforije.

Necisspolne udeleženke_ci so velikokrat izpostavile_i, da sedaj ne razmišljajo več o tem tako pogosto, kot so v preteklosti.

Necisspolne ali necisnormativne skupnosti smo pri večini intervjuvank_cev identificirali v obliki nevladnih organizacij in iz njih izhajajočih neformalnih odnosov.

Empirični podatki v slovenskem prostoru kažejo, da se necisspolne oz.

Drugič, analiza načinov organizacije reprodukcije necisspolne delovne sile.

Do sedaj smo izhajali iz trans marksističnih študij, ki razvijajo teoretično analizo reprodukcije necisspolne delovne sile v kapitalizmu.

Queer naj v Sloveniji deluje kot kritičen glas homonormativnosti in opozarja na ostale izključene subjekte kot so necisspolne, nemonogamne in nemonoseksualne osebe.

Po drugi strani necisspolne osebe v Sloveniji tudi v okviru javnih storitev reprodukcije delovne sile doživljajo diskriminacijo in nasilje.

V okviru RV2 smo skozi empirično raziskavo analizirali oblike organizacije reproduktivnega dela, ki omogoča družbeno reprodukcijo necisspolne delovne sile.