Štelo je, da razlog zavrnitve ugovora ni bilo med strankama sporno dejstvo, ki se nanaša na terjatev, temveč formalnopravni razlogi (neobrazloženost ugovora).

Zato meni, da je vsebinska neobrazloženost sklepov o nedopustitvi revizije "ne le ustavno dopustna, pač pa celo nujna".

Tajnost in neobrazloženost odločitve močno okrnita možnost obsojenca za pritožbo.

Pritožbeno sodišče je v tem delu , glede na neobrazloženost pritožbe , zato opravilo le uraden preizkus .

Neobrazloženost odločbe imajo kot razlog upravni sodniki radi.

Če se temu doda še neobrazloženost odločitev , kamor spada tudi uporaba posplošenih retoričnih floskul brez konkretne vsebine , je slika popolna .

Zatrjuje neobrazloženost zaključka sodišča prve stopnje , da bi pravilna uporaba kriterijev lahko vplivala na končno točkovanje .

Zatrjuje neobrazloženost odločitve o stroških , zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti .

Zato ni moč prepoznati neobrazloženost sodnega zaključka glede tega , da bi obdolženec deloval altruistično .

Vložnik izpodbija še neprimernost kazenske sankcije in v tej zvezi sodiščema prve in druge stopnje očita neobrazloženost sodb .

Vložnica sodišču druge stopnje očita tudi neobrazloženost sodbe z navedbo , da ni odgovorilo na očitek o uporabi napačne blanketne določbe .

Vlagatelj kot razlog za neobrazloženost odločitve o oddaji naročila navaja neobrazložitev načina ocenjevanja referenc kot merila .

Višjemu sodišču pa očita neobrazloženost sodbe glede določenih pritožbenih očitkov .

Vendar pa ima lahko odsotnost odgovora na tožbo oziroma njegova neobrazloženost po sodni presoji tudi pravne posledice .

V tožbi se zatrjuje tudi neobrazloženost odločitve o tem , zakaj v upravnem postopku , ni bil opravljen ogled .

Uveljavlja protispisnost in neobrazloženost zaključka , da ni dokazano , da so se primopredaje opravljale .

Tožnik utemeljeno očita tudi neobrazloženost izpodbijanega sklepa , saj v njem ni navedenih nikakršnih razlogov za izterjavo obveznosti iz izreka .

Tožnik tudi neutemeljeno opozarja na neobrazloženost izpodbijanega sklepa , s čimer naj bi bila podana bistvena kršitev pravil postopka .

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in ji v tožbi očita neobrazloženost .

Ti napotki se namreč nanašajo na neobrazloženost zamudne sodbe sodišča prve stopnje in ne na pomanjkljivosti tožbe .