Športno udejstvovanje pripomore k večji kognitivni zmogljivosti, saj povečuje nevroplastičnost možganov, kar izboljšuje sposobnost učenja in reševanja težav.

Človeški možgani se zato nenehno spreminjajo, hkrati pa nevroplastičnost omogoči tudi sposobnost vseživljenjskega (socialnega) učenja.

Ves ta proces od aktiviranja nevronov, rasti in krepitve povezav imenujemo nevroplastičnost.

V ospredju sta verbalno vodenje in raziskovanje skozi počasne, neinvazivne gibe, ki aktivirajo nevroplastičnost in pomagajo pri reorganizaciji gibanja.

Umetnostna terapija spodbuja nevroplastičnost možganov in posledično izboljša kakovost življenja osebe z demenco.

Tudi s treningom ravnotežja spodbudimo nevroplastičnost v superiornem senčnem režnju, vidnem asociacijskem predelu, zadnjem cingulatnem korteksu in superiorni čelni brazdi.

To imenujemo nevroplastičnost možganov, zaradi katere se lahko "pokvarijo" in ozdravijo možgani.

Telesna vadba povečuje nevroplastičnost in spodbuja nastanek krvnih žil v možganih, kar izboljša prekrvavitev in deluje kot katalizator kognitivnega razvoja.

Tehnološka zmožnost uvida v delovanje možganov - s skeniranjem delovanja in aktivnosti posameznih možganskih režnjev - dokazuje nevroplastičnost možganov.

Ta interakcija lahko vpliva na nevroplastičnost, procese učenja in spomina ter na končno strukturo možganov.

Strokovnjaki izpostavljajo, da obravnave v senzorni sobi vplivajo na nevroplastičnost možganov, ne glede na starost posameznika.

Sposobnost možganov, da se celo življenje preko izkušenj spreminjajo, imenujemo nevroplastičnost.

Spodbuja nevroplastičnost, kar pomeni, da možgani vedno znova izdelujejo nove povezave z namenom kompenzacije primanjkljaja na drugem področju.

Serotonin uravnava nevroplastičnost, predvsem v mlajših letih, nepravilno delovanje obeh nevrotransmiterjev, pa lahko vodi v patologijo depresije.

Pri tem je pomembna nevroplastičnost možganov, kar pomeni, da se nevronske povezave zelo prožno materialno spreminjajo skozi izkušnje.

Pri tem je nevroplastičnost biološki mehanizem, ki omogoča prožnost pri učenju.

Premalo pomoči vodi nazaj v iskanje kompenzacijskih strategij za izvedbo giba, preveč izdatna pomoč pa zavira nevroplastičnost.

Predvidevajo, da tanjša kortikalna skorja kaže na bolj učinkovit razvoj jezika, debelejša skorja pa na razširjeno nevroplastičnost možganov.

Prav tako ima kalcitriol številne vloge pri uravnavanju delovanja in razvoja možganov, kot so nevroimunomodulacija, regulacija nevrotrofičnih dejavnikov, nevroplastičnost in nevroprotekcija.

Povečana pozornost posredno pozitivno vpliva na učenje novih veščin (nevroplastičnost), shranjevanje novih informacij (spomin) in odločnost (reakcija).