sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "nevrotipični".
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Tudi nevrotipični otroci v srednjem otroštvu začnejo pogosteje doživljati čustva v povezavi z drugimi ljudmi.
To predstavlja dvojni problem, saj komunikacijske izzive doživljajo tako nevrotipični ljudje kot tudi posamezniki na avtističnem spektru.
Taka razporeditev je bila pričakovana, saj kontrolno skupino sestavljajo nevrotipični bratje in sestre brez razvojnih motenj.
Sklepamo lahko, da osebe na avtističnem spektru enako točno kot nevrotipični posamezniki prenašajo informacije med sabo.
Serija pogosto naturalizira prisotnost staršev tudi v kontekstih, kjer bi nevrotipični odrasli osebi dopuščali več avtonomije.
Sebastijan na primer redko z mimiko izraža čustva in ko jih, ta niso tako zelo evidentna kot morda pri nevrotipični osebi.
S kazanjem nevrotipični otrok pokaže, kar želi in ob enem ve, da bo skrbnik razumel njegovo željo.
Podobno kot se pri tem razlikujejo že nevrotipični mladostniki, so razlike prisotne tudi pri visoko občutljivih mladostnikih.
Otrok sicer lahko prehaja skozi iste stopnje razvoja, vendar pri tem ne doseže iste ravni kot njegov nevrotipični vrstnik.
Otroci z avtizmom se sicer težje in drugače učijo kot nevrotipični otroci, niso pa popolnoma neobčutljivi na to, kar imenujemo socialna nagrada.
Nevrotipični učenci so najbolj premišljeno in samostojno povezovali simboliko z identiteto, a so potrebovali več varnega prostora za predstavitev izdelka.
Nevrotipični otrok se v razvoju hitro čustveno prilagodi na svoje okolje, na starše in njihovo čustveno odzivnost in občutljivost.
Nevrotipični otroci običajno delijo pozornost z očesnim stikom ali gestami (na primer pokažejo s prstom).
Nevrotipični otroci ob koncu prvega leta kažejo na različne predmete, jih iščejo s pogledom in kažejo potrebo po osebah in predmetih.
Ljudje na spektrumu "normale" (nevrotipični, oz. normiji) so najhujši.
Kljub večjemu zanimanju za avtizem v medijih večino avtističnih likov še vedno upodabljajo nevrotipični igralci, pogosto brez poglobljenega razumevanja avtistične izkušnje.
Ker večina družbenih pravil in norm temelji na nevrotipični kulturi, morajo nevrorazlične osebe to kulturo dobro poznati, da se v njej znajdejo.
Drug deček ima nevrotipični razvoj, saj dosega vse razvojne mejnike.
Tako kot ste si nevrotipični ljudje različni med seboj, smo tudi avtistični ljudje različni.
Seveda je pomembno, da se tudi vsi mi nevrotipični prilagajamo.