Rez poganjkov na en nodij vodi v eksponentno rast števila poganjkov in posledično potencialno uporabnih poganjkov za nadaljnjo vegetativno razmnoževanje s potaknjenci.

Mesto kjer so pritrjeni na steblo se imenuje kolence ( nodij ) .

Do razlik je prišlo tudi pri povprečni dolžini poganjkov na nodij.

Ugotovili so , da imajo bujnejši rodni poganjki več cvetov , razmerje število cvetov / nodij pa je odvisno od vrste poganjkov .

Te enote so sestavljene iz lista , enega ali več brstov in dela poganjka , ki vsebuje nodij in internodij .

Po košnji je rast listne površine odvisna od števila poganjkov , ki imajo nodij ( ta omogoča rast listov ) .

Ob straneh meristema so listne zasnove , ki skupaj z aksialnim delom tvorijo nodij ali kolence .

Nodij je odebeljeno mesto na osi poganjka , na katerem je nameščen eden ali več listov .

Na členku ( nodij ) , skoraj ob prirastišču grozda , je pecljevina pogosto še enkrat razvejana , kjer tvori manjši skupek jagod .

Na krajši ali daljši razdalji ima izrazite odebelitve z ojačano strukturo , imenovano kolence ( nodij ) , razdalja med njima pa se imenuje členek ( internodij ) .

Klični listi ali kotiledoni so na kalčkovo os pritrejni na prvem koncu ali nodiju , ki se po njih imenuje kotiledonski nodij .

Vsak tretji nodij je brez grozdiča oziroma vitice .

Steblo razrežemo tako , da vsak potaknjenec vsebuje vsaj en nodij .

Kolence ( nodij ) je mesto na steblu , iz katerega izraščajo listi .

Žitna bil je členkovita, torej se izmenjujejo odebeljeni deli kolenca (nodij) in medkolenca ali členki (internodij).

Poganjek smo zabeležili kot poganjek, v kolikor je bil dolg vsaj 2 cm in je imel razvit minimalno en nodij.

Olesenela stebla smo narezali na približno 10 cm dolge dele, na vsakem delu je moral biti prisoten vsaj en nodij.