Zaradi hitrega tempa in kratkih notnih vrednosti prevladuje non-legato artikulacija, ki jo skladatelj nadgradi z mnogimi akcenti ter hitrimi crescendi.

Včasih se zgodi, da učitelj igra spremljavo staccato, učenec pa improvizira s približno non legato artikulacijo.

Vse skladbe se igrajo v non legato načinu.

Večina skladb učbenika ima jasno označene poudarke, artikulacije (staccato, legato, non legato in odtegljaji) ter prstne in pedalne rede.

Učenka odgovori, da način kratkega igranja, non legato.

Učenci baročni slog pogosto povezujejo z odsekanim igranjem, zaradi česar pretirano uporabljajo staccato ali non legato.

Učbenik je zasnovan sodobno, izhodišče je non legato način igranja.

Učbenik je sodobno zasnovan, za izhodišče je uporabljena non legato igra.

Učbenik je sodoben, izhodišče je non legato artikulacija, sledita še legato in staccato artikulaciji.

Učbenik je napisan po sodobnem pristopu, saj imam non legato in staccato artikulacijo kot izhodišče, kasneje pa še vključeno legato artikulacijo.

Upoštevati je treba tudi razliko med non legato in legato.

Treba ga je poudariti in zaigrati z "non legato" artikulacijo.

To je non legato, ki velja za nekakšno samoumevno ali "prirojeno" artikulacijo pri začetnikih.

Tako opazimo še eno artikulacijsko značilnost: krajše note se ob dolgih notah izvajajo krajše - non legato in ne legato.

Tako je za lepo vodeno melodično linijo potrebna jasno slušna predstava, ki nam kljub non-legato igri melodije omogoča iluzijo popolnega legata.

Splošno gledano delimo artikulacijo na legato (vezave) in non legato (uporaba jezika) igranje.

Skozi celotno skladbo je pomembno, da jo izvajamo non legato.

Skladbe se igrajo tako non legato, kot tudi legato, kar pa avtor pri vsaki skladbi tudi opiše.

Ritmično dogajanje poganjajo osminke, ki so zaradi hitrega tempa izvedene v non-legato artikulaciji.