Najvišiga te bo obsenčila
srcu strasti in grešne želje in jim seje v dušo seme sovraštva.« — Tako je govoril Janezek, ko ga je obsenčil
Mene pa je zopet obsenčil z desnico
« je ponovila vprašaje ter si z roko obsenčila čelo.
Roko svojo pa mu je nehoté pustila, ter z drugo obsenčila si oči, kajti rudeč žarek zahajajočega solnca
Bogvedi, kakšna misel ga je nenadoma obsenčila: okrenil se je urno ter je pobegnil.
Tudi takrat je PRAVA ZGODOVINA obsenčila svet
Toda mlada vešča, če te obsenči... «
Stanski pa je to s svojim orlovim pogledom takoj zapazil, in za trenotek mu je zadovoljen nasmeh obsenčil
In že je obsenčil duh upornosti sestradane obraze in stiskajo se okrvavljene pesti prišel bo čas ko se
Remigij pelje dečka zopet pod jablano ki je košatimi vejami hladno obsenčila klopico
Da bi ji bila žalost po očetu obsenčila razum, kakor je nje očeta obsenčil mrak po ženini smrti?
“ je rekel Šobar in nejevolja je obsenčila njegov prijazni obraz.
Ali veselja mu ni obsenčilo hvaležen je bil tistemu komaj vidnemu nestalnemu žarku ki je trepetal na
Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: Ta je moj ljubljeni