Njena mila prošnja, njen krik, ki bi risu omečil srce, človeškemu ušesu glasí se prijetno.
Pa ta se ni dal omečiti.
lovi ljudi kakor živino, preliva brez usmiljenja človeško kri, tega ne bo omečila še tako mila prošnja
Divjaka bi moral omečiti ta pogled
Oznanjeval je pravo vero tako goreče in ganljivo da se je vsaka živa in mrtva stvar umilila in omečila
Radi tega je z vidnim ogorčenjem odslovil kupce; Janez jih je skušal pridržati in omečiti očeta:
Tudi krog stoječe je prevzel ta prizor bili so ganjeni in terda vojaška serca so se omečila ki nikdar
Gotovo je, da jo je kmalu popolnoma omečila. Rekarica
Stari je morda mislil da je železo zdaj gorko izpremenil je svoje temno lice omečil glas in dejal
A pater Herand je revsknil: »Če se je omečil prvi med njimi, zakaj se drugi ne?!«
Ti pa moli doma in prosi Boga, da bi omečil grajščaka!“
za njih omečil skale je Gospod.
omečilo oholežev — venomer so se mu režali. Nazadnje
Marsikateri oča bi se znal omečiti ko mu bo sinko roso očeh zagotovil da stane zadeva samo evrov to je
Bratam in sestram se je usmilil in takim usmiljenjem so tudi njega omečili in nazadnje serce svojiga