niti nog ne more prestavljati, kar omahne
hočem tudi spoznati ...« In zopet je omahnil bolnik
Bogovec je prebledel in omahnil in
In zakaj na svoji poti omahne
stemni pred očmi in omahne v nezavest.
omahnila objem ter se poljubljala in poljubljala
Ničesar ni odgovoril, omahnil je in zaprl oči ...
Iznad sedla Branibor omahne
Na kameno klop omahne. »Krasno!
Janez prebledi in omahne na stolico.
omahnile v naročje.
omahne roka, ko zapazi okrvavljeno lice
silami privlečejo v breg k Hribarju in omahnejo
Roke so ji omahnile v naročje.
Seveda je Natlačen takoj omahnil na mizo