sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "palatalizacije".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vidni so tudi ostanki druge praslovanske palatalizacije, in sicer v besedi dˈruːzγa, kjer je /z/ namesto /g/.
V knjižni slovenščini je odraz druge palatalizacije ohranjen v oblikah velelnika glagolov na -či.
V dveh primerih se opazi proces palatalizacije, v enem primeru metatez in v enem asimilacije.
Tudi za fonem *g se zdi, da ni doživel progresivne palatalizacije, vendar glavno težavo predstavlja pomanjkanje gradiva za preučevanje.
Slednji dve jezikovni skupini "veže glasovna podoba, kajti obe tej veji imata proces palatalizacije.
Sihler spremembe teh sklopov obravnava v okviru druge palatalizacije oz. splošnogrške jotacije.
Rezultati koroške in gorenjske narečne palatalizacije so zapisani s ć, j, š (šćira, v truji, areše).
Ostanek druge praslovanske palatalizacije je ohranjen v besedi roka v mestniku ednine (v rozi).
Najprej je prišlo do palatalizacije g pred sprednjim samoglasnikom.
Na stiku besedotvorne podstave in priponskega obrazila pride do palatalizacije c>č.
Na stiku besedotvorne podstave in priponskega obazila pride pri obeh avtorjih do palatalizacije c>č.
Do palatalizacije *s pride pred *e > i, kar pred apokopo}.
Pred tem e je odstoten tudi refleks prve palatalizacije: замъке «замок», in ne *замъче.
Odsotnost tretje palatalizacije pri h-ju – namesto korena вьс- obstaja вьх-, npr. вхоу nam. всю ('vso).
Odsotnost druge palatalizacije beležijo predvsem zahodni govori staronovgorodskega narečja.
Ljapunov je bil prvi, ki je opazil odsotnost druge palatalizacije v staronovgorodskem narečju.
Za oba avtorja je prav tako značilno , da ne zapisujeta palatalnih glasov ( ne upoštevata palatalizacije , jotacije oz. preglasa ) .
Ti fonemi so nastali kot rezultat praslovanske palatalizacije in jotacije , š pa je nastal tudi iz šč po redukciji dentalne zapore .
Prisotne so tudi razvojno neupravičene palatalizacije , ki so bile prisotne v osredju slovenskega prostora .
Ostanki druge palatalizacije so vidni v mestniku in orodniku množine pri samostalniku otroci : pər wa „ t'ru : cəx .