sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "sedanjiške".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo sedanjiške med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
V starejšem je pri deležnikih glagolov obrezovati in poslati vnesen šumnik iz sedanjiške oblike (obreſhnavz, poſhlav).
V preglednico vpiši vse sedanjiške oblike glagola pisati ...
Sedanjiške oblike dovršnih glagolov se v beloruščini ( razen izjemoma ) nanašajo na prihodnje dejanje .
Raba sedanjiške oblike pomožnika biti je je uporabljena dvakrat.
Pri spreganju glagola začeti pride do posplošitve sedanjiške oblike ((se je žẹ) začˈnẹːłȯ ‛začelo').
Pri deležnikih glagolov obrezovati in poslati je šumnik vnesen iz sedanjiške oblike (obreſhvania, obreſhnavz, poſhlav).
Praslovanske besedotvorne naglasne tipe so izkazovale tvorjenke, zlasti izpeljanke s produktivnimi psl. priponami, in sedanjiške ter nedoločniške glagolske oblike razen sedanjika.
Po opisanih vzorcih lahko tvorimo sedanjiške oblike skoraj za vse glagole.
Glagolske sedanjiške klitike stojijo pred zaimenskimi, npr. sem se, te je.
Francoščina je ohranila nekatere sedanjiške rabe tega sestavljenega časa.
Drugače je pri glagolu, kjer so pri spreganju v tabelah s končnicami predstavljene sedanjiške oblike za vsa tri števila in spole.
Deležnik na - č je pridevniška oblika glagola , narejena iz sedanjiške osnove tako , da osnovi dodamo pripono - č s potrebno medpono .
Sedanjiške oblike dovršnih glagolov se v beloruščini (razen izjemoma) nanašajo na prihodnje dejanje.
Dovršniki v ruščini torej sploh nimajo sedanjika v pravem pomenu, saj imajo njihove sedanjiške oblike pomen prihodnjika.
Besede, izvedene iz imen (samostalnikov in pridevnikov) so imenske izvedenke, izvedene iz glagolskih osnov (nedoločniške, sedanjiške ali velelniške) pa glagolske izvedenke.
V to vrsto sodijo glagoli , ki imajo nedoločniško pripono - a , sedanjiške pripone pa imajo različne .
Tudi pri izpeljavi posameznih glagolskih oblik bo čutiti močan vpliv sedanjiške osnove na velelnik in celo nedoločnik in obratno .
Pri vseh je nedoločniška pripona - a - , sedanjiške pripone pa so razllične .
Posebne sedanjiške končnice se pojavijo le pri glagolu ˈbọm / bət ‘ biti ’ ( spregan v vseh časih v nadaljevanju ) .
Novejša delitev glagolov jih deli na nedoločniške in sedanjiške glagolske vrste .