sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "peček čuk in lesar".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo peček čuk in lesar med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Peček Čuk in Lesar pravita, da je vzgojni stil lahko tudi sistem postopkov, metod in sredstev, preko katerih vzgajamo posameznika.
Peček Čuk in Lesar (2009) menita, da bi morali dejavnike skritega kurikuluma podrobneje proučevati in jih v večji meri vključevati v vzgojne načrte.
Peček Čuk in Lesar (2020) ugotavljata, da je bila vzgoja v preteklosti vedno razumljena kot namerna in zavestna dejavnost vzgojitelja z otrokom.
Peček Čuk in Lesar (2010) sta ugotovili, da učenci s posebnimi potrebami dosegajo bistveno slabši učni uspeh kot učenci z značilnim razvojem.
Peček Čuk in Lesar ( 2009 , str. 55 ) navajata , da v vsakdanjem pogovoru in tudi v praksi lahko vidimo , da večinoma vzgojo enačimo z discipliniranjem .
Peček Čuk in Lesar ( 2009 ) pojmujeta vzgojo kot namerno in zavestno dejavnost v smeri doseganja nekih deklariranih vrednot , norm in ciljev .
Peček Čuk in Lesar (2010) pa ugotavljata, da so tudi pri učiteljih najmanj zaželeni prav učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
Peček Čuk in Lesar (2009) sta ločili tri vzgojne stile, in sicer represivnega ali avtoritarnega, permisivnega in interakcijskega ali avtoritativnega.
Peček Čuk in Lesar (2011, str. 130) definirata vzgojni stil kot "sistem metod, sredstev, postopkov, s katerimi skušamo vzgojiti posameznika z določenimi lastnostmi".
Peček Čuk in Lesar (2009) pravita, da je vsaka posamezna vrednota zgrajena celo iz treh dimenzij: kognitivne, emocionalne in konativne.
Peček Čuk in Lesar (2020) kot drugo izpostavljata podporno disciplino, ki je pomembna, ko se moteče vedenje že začne oblikovati.
Peček Čuk in Lesar (2020) ob tem opozarjata, da lahko "izobrazba postane orožje v rokah izkoriščanih in vladanih množic" (str.
Peček, Čuk in Lesar (2005: 57) so zapisali, da imajo ti učenci "pogosto težave v socializaciji, odnos do njih je večkrat problematičen".
Peček Čuk in Lesar (2020) kot najbolj učinkovito opisujeta ravno preventivno disciplino, ki pripomore k preprečevanju nastanka motečih vedenj.
Peček Čuk in Lesar (2009) navajata, da ima izbira disciplinskega pristopa še posebej pomemben vpliv na moralni razvoj vzgajanca.
Peček Čuk in Lesar (2009) menita, da je uporaba poravnave povzročene škode smiselna takrat, ko je strojena materialna škoda.
Peček Čuk in Lesar (2009) pa pravita, da je vsako prostovoljno vedenje, ki je namenjeno pomoči drugim, prosocialno vedenje.
Peček Čuk in Lesar ( 2009 ) pojasnjujeta vzgojo z definicijami , ki govorijo o vzgoji v ožjem in širšem pomenu besede .
Peček Čuk in Lesar (2009, 130) jih definirata kot sistem metod, sredstev, postopkov, s katerimi poskušamo vzgojiti posameznika z določenimi lastnostmi.
Peček Čuk in Lesar (2020) poudarjata tudi odvisnost vzgajanega od vzgojitelja in njihove težnje po zadovoljitvi vzgojiteljevih pričakovanj.