Na hifah oz. trosonoscih (konidioforih) se začnejo oblikovati nespolni trosi - konidiji ali pa se ti tvorijo v posebnih nespolnih trosiščih (piknidiji, acervuli).

Jasen razločevalni znak je morfologija trdih peg, vendar le v primeru, ko so na njih prisotni piknidiji.

V vlažnem in toplem vremenu piknidiji nabreknejo in konidiji v sluzi se iz njih izločajo v nitki , ki se spiralasto zvija .

V tem primeru iglice počasi spreminjajo barvo preko rjave do sive , ko se na njih oblikujejo črni piknidiji .

V nekaj mesecih po odmiranju iglice počasi spreminjajo barvo iz rdečo rjave v sivo rjavo , nato na njih množično poženejo piknidiji glive .

Tako s prostim očesom kot z lupo so bili lepo vidni črni piknidiji .

Piknidiji vsebujejo konidije , ki sicer nimajo nobenega pomena za širjenje glive , imajo pa vlogo pri dikariotiziranju micelija .

Piknidiji so okrogli in imajo odprtinico , medtem ko so konidiji paličasti .

Piknidiji se pojavijo v isti stromi kot askospore , pogosto se pojavljajo skupaj .

Piknidiji oblikujejo trose skozi celo poletje , ko so ugodne razmere za njihov razvoj .

Piknidiji oblikujejo trose nato skozi celo poletje , ko so ugodne razmere za njihov razvoj .

Nespolna trosišča so na lubju vidna kot rumeno rdeče izboklinice ( piknidiji ) , nekoliko kasneje pa se v stromi pojavijo tudi spolna trosišča ( periteciji ) .

Na rumenih pegah so piknidiji ( nespolna trosišča ) , v njih so ovalni konidiji , ki so za širjenje bolezni brez pomena .

Na poganjkih in na iglicah so bili bolj ali manj vidni črni piknidiji , ki so bili obdani s smolo .

Na okuženih delih rastline se najprej pojavijo rjavo-črne pikice , ki so nespolna plodišča glive oziroma piknidiji .

Na odmrlih listih se pojavijo majhna črna nespolna trosišča – piknidiji .

Na iglicah se poleg apotecijev oblikujejo tudi piknidiji s konidiji , katere pa žal nismo uspeli odkriti .

Če je bila okužba uspešna se na listih pojavijo svetlo zelene pege s črnimi nespolnimi trosišči – piknidiji , iz katerih se sproščajo trosi .