sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "pleiner".
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Pleiner predlaga, da bi morali uporabljati živo tipologijo, ki jo bo mogoče posodabljati z vsakim novim odkritjem.
Nekatere kapljice so še ostale magnetne, medtem ko so se druge pretvorile v steklo, fajalit ali matrico silicijevega dioksida (Pleiner 2006, str. 112).
O zapolnitvi jame z organskim materialom pred redukcijo nam pričajo najdbe blokov talne žlindre, ki imajo vtise slame in vejevja (Pleiner 2000, 149).
Za vse naštete rude je značilno, da se lahko v naravi pojavljajo v čisti obliki ali kot mešanice različnih kombinacij (Pleiner 2000, 88-89).
To je mogoče, ko imamo med rudo in gorivom dovolj prostora, da se lahko reducirni plini odvajajo iz peči (Pleiner 2000, 141).
Pri eksperimentalnem varjenju meča z uporabo talila se je v eni uri nabral kos žlindre s premerom 5 cm (Pleiner 2006, str. 113).
Jaškasti tip peči je pravi predhodnik prehoda na posredno redukcijo, ki je vodila do izuma plavžev (Pleiner 2000, str. 179).
Iz tega lahko sklepamo, da prisotnost plano-konveksne žlindre v mestnih ali grajskih okoljih kaže na postopek kovanja ingotov (Pleiner 2006, 118-120).
Za prve metalurge je bila izrednega pomena, saj so jo lahko talili že s svojim omejenim znanjem (Pleiner 2000, 87-89).
Takšne deponije so lahko nanesle po skupni teži tudi od nekaj tisoč do milijon ton žlindre na ravni regije (Pleiner 2000, 266-267).
Takrat je bilo treba izkopati pomožno jamo ali ustvariti dodaten zračni jašek za pospešitev gorenja (Pleiner 2000, 159).
Žlindra je po izlivu prišla v stik z zunanjo atmosfero, se ohladila in oksidirala (Pleiner 2000, str. 257).
Peč je imela skledasto oblikovano ognjišče z jamo za žlindro, ki je imela 30 cm premera in 45 cm globine (Pleiner 2000, str. 153).
Taka poraba goriva za manjše sezonsko pridobivanje železa ni imela vpliva na krčenje gozda (Pleiner 2000, 126).
Oblika talilnih peči je bila odvisna predvsem od lokalnih pogojev in praks talilcev (Pleiner 2000, str. 143).
Oba načina izpuščanja sta potekala v sprednjem delu talilne peči, kjer je bila odprtina (Pleiner 2000, 172).
Te so se razlikovale glede na način ločevanja žlindre od železa med postopkom taljenja (Pleiner 2000, 141).
K prepoznanju železa, nastalega v talilni peči, je nekoliko pripomoglo meteoritno železo (Pleiner 2000, 12).
Vzhodnjaški primerki so geografsko izolirani in njihova povezava z zgodovinskimi dogodki ostaja problematična (Pleiner 2000, str. 188-190).
V času galorimskega obdobja pa so jih verjetno postopoma nadomestile večje jaškaste talilne peči (Pleiner 2000, str. 170-172).