Žal pa je izračun hitrostne polare izjemno kompleksen, saj zahteva natančno poznavanje aerodinamike letalnika, za kar so pa potrebne meritve v vetrovniku.

Za dokaz prve točke je dovolj pogledati zgolj definicijo polare.

V podjetju so bile v preteklosti že izvedene meritve za pridobitev polare omenjenega tipa letala.

Pri začetnem procesu zasnove se veliko pozornosti nameni karseda natančni aproksimaciji polare.

Pred definicijo polare in pola moramo spoznati še pomembno preslikavo v projektivni geometriji, to je inverzija.

Pravilna oblika krivulje učinkovitosti propelerja pri enem kotu je zelo podobna obliki polare letala.

Polaro in pol pri stožnicah bomo definirali s pomočjo definicije polare in pola pri krožnici.

Podatke za določanje polare letala se lahko pridobi na podlagi simulacij ali eksperimentalno.

Natančno poznavanje polare je bistveno za dobro zasnovo letala.

Naslednji izrek nam bo omogočil konstrukcijo polare poljubne točke.

Diferenčni količnik polare p je torej k = ‒ u.

Čeprav so polare in diagrami mogoče zanimivi , si z njimi v zraku ne bomo veliko pomagali .

Posebej so obdelane polare in prapodgrupe , ki imajo posebno vlogo med med strnjenimi podgrupami mrežno urejenih grup .

Njegovo pot opisuje tangenta , ki sjo potegnemo iz koordinatnega izhodišča in se dotakne krivulje polare .

Njegova pot seka krivuljo polare v najvišji točki .

Na sredini sta namreč manjkala stella polare ( sévernica ) in bronasti trak z obsegom starega mandrača z napisi kronologije mesta .

Torej za najboljše razmerje med vzgonom in uporom velja točka polare, kjer je razmerje koeficientov vzgona in upora največje [6], [7].

Program profili pa riše polare samo do kotov + 13 ° , pa še polare so precej nenatančne , kar mi tudi ne pomaga veliko .

Na sliki 2.4 je prikazan vpliv različnih konfiguracij letala na krivuljo polare.

Pri dokazu izreka si bomo pomagali s konstrukcijo polare iz izreka 5.3.