sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "ȧ".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Spremenljivko ȧ bomo definirali kot inf { a ∶ ∀β > 0, fX (a) > fX (a + β)}, kjer ȧ predstavlja skrajni vrh porazdelitve tveganja fX .
Premice, ki so pravokotne na premico, ki poteka skozi kontrolni točki p0 in p2 , so verjetno linije konstantnega odvoda tangencialnega pospeška ȧ0 .
Ugotoviti je potrebno seveda še, kaj je ȧ (0).
Posledično velja ȧ (0) = ω(q̇ (0)), po definicijski lastnosti povezave ω.
Če enačbo 4.7 malo preoblikujemo, dobimo: (︃ )︃ (︁ )︁ 3ȧ 2 8πG 1 (︁ 3 −α )︁ −β 8πGρ = ∂ ∂ r e r − re + .
Obravnavamo torej primer v0 = 0 ∧ a0 = 0 ∧ ȧ0 6= 0, ki ga lahko v primeru BB-krivulj enakovredno predstavimo s pogojem p0 = p1 = p2 6= p3 .
Vsa topila so bila predhodno sušena z molekulskimi sitami (3 Ȧ oziroma 4 Ȧ), saj ima voda velik vpliv na učinkovitost deoksifluoriranja.
Slika 6.6: (a) Vpliv kontrolnih točk p0 , p3 in p4 na lastnosti BB-krivulje v začetni robni točki pri predpostavki v0 = 0 ∧ a0 = 0 ∧ ȧ0 = 0.
Ker so leve translacije v Liejevi grupi G difeomorfizmi, je ta enačba ekvivalentna enačbi (︁ )︁ ȧ 0 (t) = −(Ra0 (t) )∗ ω δ̇ 0 (t) .
Fluorov atom je majhen, njegov van der Waalsov radij zaseda vrednost 1.47 Ȧ in ga po velikosti lahko primerjamo z vodikovim atomom (1,20 Ȧ) [1].
Če torej Tµν vstavimo v Einsteinovo enačbo in upoštevamo le 00 komponento, dobimo prvo Friedmannovo enačbo: (︃ )︃2 8πG k ȧ = ρ − 2.
Ȧ = θ̇i Aiθ , kjer je matrika Aiθ parcialni odvod transformacijske matrike Ai po kotu θi : [ ] − sin θi − cos θi Aθ = .
Če diferenciramo enačbo 6.5, dobimo izraz: (︄ )︄ Ṗ 2π 2 3a2 ȧ a3 (Ṁ a + Ṁ d ) = − .
kjer cenilko največjega verjetja za θi v zasičenem modelu označimo z θ̌i in velja ȧ(θ̌i ) = yi .
y − ȧ(θ) 2 ä(θ) f¨(y) = f (y){ } − f (y) .
b(φ) Torej cenilko največjega verjetja za θ dobimo tako, da ȧ(θ) = µ izenačimo z vzorčnim povprečjem ȳ.
b(φ) b(φ) b(φ) od koder sledi E(y) = ȧ(θ).
(2.57) To pomeni, da lahko povežemo časovni odvod x (in posredno temperature), in sicer preko ȧ ẋ = = H → ẋ = Hx.
V tem primeru dobimo ∂l yi − ȧ(θi ) yi − µ i = , = φ φ ∂θi ωi
Tako imamo v modelu µ določen glede na x s funkcijo g, θ pa je glede na µ določen s funkcijo ȧ(θ) = µ.