Čisti virusni delci so potrebni pri proizvodnji poliklonskih protiteles, standardnih raztopin, cepiv in pri pripravi virusnih vektorjev za potrebe genske terapije.

Če primerjamo poliklonska in monoklonska protitlesa, je pridobivanje večjih količin poliklonskih protiteles veliko cenejše in poteka hitreje, kot pridobivanje monoklonskih protiteles.

Zmanjšanje je statistično značilno pri uporabi mišjih monoklonskih primarnih protiteles, ne pa pri uporabi zajčjih poliklonskih primarnih protiteles.

Zgolj očiščen protein omogoča natančne analize strukture, funkcij in interakcij proteina ter pridobitev specifičnih poliklonskih protiteles.

Zato pri fiziološkem imunskem odgovoru govorimo o nastanu poliklonskih protiteles .

Za pridobitev poliklonskih protiteles v gostitelja namenoma inokuliramo imunogen, podobno kot pri cepljenju.

Vitelogenin smo od preostalih plazemskih proteinov ločili po velikosti in naboju, vendar koncentracija očiščenega proteina ni zadostovala za pripravo poliklonskih protiteles.

Vezavo poliklonskih protiteles proti protrombinu na površino celic smo merili s pretočnim citometrom.

V vsakega izmed pripravljenih lizatov smo dodali enako količino kunčjih poliklonskih protiteles, ki prepoznavajo β-aktin.

V primerjavi z monoklonskimi protitelesi prispeva kompleksna narava poliklonskih protiteles k zmanjšanju specifičnosti, saj se lahko več epitetov veže na en antigen.

Ti testi temeljijo na uporabi monoklonskih ali poliklonskih protiteles in so specifični ter enostavni za uporabo, saj so avtomatizirani.

Sodobni testi za določanje cTn temeljijo na monoklonskih in poliklonskih protitelesih, usmerjenih proti specifičnim epitopom molekule cTn.

Serološki del testiranj smo izvedli s pomočjo poliklonskih, monoklonskih in otroških gelskih kartic.

Proizvodnja zajčjih poliklonskih protiteles je zelo omejena, zato bi težko izvajali presejalne teste na večjih populacijah.

Pri vsakem posameznem bolniku bi pri njegovih izoliranih poliklonskih protitelesih lahko določili drugačno koncentracijo, ki bi dala največjo vezavo na celice.

Pri uporabi poliklonskih protiteles lahko nastanejo številne težave (na primer nastanek navzkrižnih reakcij), zato se v raziskavah pogosteje uporabljajo monoklonska protitelesa.

Prednosti poliklonskih protiteles so nižja cena in krajši čas proizvodnje ter višja toleranca do pH-sprememb in pufrov.

Po večkratnih ponovitvah smo vzpostavili optimalne pogoje in poskuse izvedli še na poliklonskih protitelesih, izoliranih iz seruma bolnika.

Obstaja več različnih metod za pripravo poliklonskih protitles .

Negativno kontrolo smo izvedli z odsotnostjo mišjih monoklonskih oz. zajčjih poliklonskih primarnih protiteles.